4. sep 2006 15:43
Lidka nič ne bo s pakiranjem kufrov (niti ne vem, če imam kakšnega kolikor toliko uporabnega, saj sem že zdavnaj pozabila kaj je to dopust), to pa iz dveh poglavitnih razlogov: mal mi finance ne dopuščajo, bolj pereč je pa tisti drugi - pomanjkanje časa, ker, če verjameš ali ne: naša familija živi od trgovine.
Pa ne tiste megalomanske trgovine, kjer ti na blagajni dobesedno zmečejo v voziček nakupljeno blago, ampak od take bolj majhne in mislim kar prijazne, ki pa žal ali pa na srečo prinaša le toliko, da lahko dostojno preživimo iz meseca v mesec.
Sem pa po svoje zadovoljna, da delam v taki trgovini, kjer lahko vsaki stranki posebej voščiš lep dan, se ji posvetiš in ji skušaš svetovati, kadar je v zagati in s tem tvegaš, da ti bo kdo od morebitnih čakajočih v tem času pobegnil in te tako prikrajšal za kak tolar zaslužka. Pri tem sem doživela že marsikaj, od tega, da je stranka dobesedno ponorela, ko sem ji ponudila alternativo k njeni odločitvi in dodala, da je to cenejša pa ravno tako dobra rešitev (človek je znorel in začel kričati kdo me je kaj vprašal za ceno), do tega, da sem kupcu znosila na pult deset različnih namiznih svetilk, mu vsako prižgala, mu jo šla prižgat celo v skadiščni prostor, kjer ni bilo dnevne svetlobe in na koncu se je gospod odločil za konkretno svetilko, ki mu je bila najbolj všeč ampak istočasno je dodal, da sem bila sicer zelo prijazna toda po svetilko bo šel k "sosedu" ker je tam 300 tolarjev cenejša..... ampak tam seveda ni bilo nikogar, ki bi se z njim ukvarjal (pa ne da bi bili tam zaposleni ljudje taki - koncept trgovine je tak, s čim manj ljudmi čim več zaslužiti). In takih in podobnih dogodkov sva z možem v letih najine trgovine doživela ogromno; toda še več ali kar večina strank pa iz naše trgovine odhaja zadovoljnih in se vedno znova vračajo.
Zaenkrat zadeva laufa, toda bojim se, da boimo slej ali prej izginili v primežu megalomanskih centrov, kjer ustvarjajo "robote". Zdi se mi skrajno poniževalno, ko "veliki trgovci" pošiljajo v vrsto pred blagajno "skrite kupce", ki se gredo v svojem nakupovalnem vozičku "skrivalnice in podtikanja", spremljajo nastop blagajnika ali blagajničarke, širino njihovega nasmeha, glasnost pozdrava, hitrost blokiranja nakupljenega in spretnost odkrivanja podtaknjenih nepravilnosti - skratka podlo.
In prav zaradi tega jim jaz prav nič ne zamerim, če si vzamejo pravico, da v vsem tistem direndaju kakšno rečejo in se tako malo sprostijo.
Saj Lidka - roko na srce - tudi ti med delovnim časom sedeš za računalnik in počneš kaj takega, za kar nisi plačana, pa imaš mogoče to srečo, da se ob to ne bo nihče spotikal. Če se motim, se ti opravičujem in dodajam: ozri se okrog sebe in mogoče boš opazila, da so naši travniki kljub vsemu polni rožic - vsaj pri nas na kmetih.
Lep sončen pozdrav
rrr