28. jun 2006 9:14
Lidka, tudi jaz imam z Mulerjem eno zgodbico. Pred meseci sem v soboto zjutraj kupila šampon za barvane lase in balzam. Prišla sem domov, pustila vrečko na pralnem stroju in šele po kosilu se odpravila, da vsebino vrečke pospravim. Zagledam, da sem vzela dva šampona... ampak jaz prav ta vikend potrebujem še balzam. Takoj sem se odpravila z vrečko in računom v Mulerja in... trgovka na blagajni: Ne, niti slučajno... to se ne more zamenjat, to pa to, to pa ono... Kot pravi mamamia, šla sem normalna, dobre volje... potem sem zahtevala vodjo in prišla je. Tudi ona "ne, ni možno, koda gor, koda dol..." Jaz sem vztrajala. E pa, ne boste me, čeprav je šlo za bogih 700 SIT. Nisem se sploh nič kregala, ampak sem bila pripravljena prav na vse... No, potem so se le zmigale in poklicale neko šefinjo - ona mi je vzela šampon, odšla do police in mi zamenjala za balzam. Lepo sem se zahvalila in odšla - od takrat nisem bila notri. Zanimivo, imela sem njihovo vrečko, njihov račun, slip od kartice (ker sem še nekaj nakupila), pa skorajda ni nič zaleglo.
Kar se ostalih trgovin tiče - mesarju obvezno gledam pod prste, ko mi na delikatesi vaga ali reže salamo, ji gledam pod prste, na tržnici branjevki gledam pod prste...
Jaz pravim - moj denar je in moja pravica je, da zanj dobim tisto, kar želim.
Pozdravček!