Pokvarjeni goveji zrezki - pozor: zašlo s teme

5. sep 2006 11:35

Naj tudi jaz pristavim svoje: Zaenkrat nisem še imela podobnih težav s trgovci, zdravstvenimi delavci ipd. Sama delam s strankami in se velikokrat postavim v njihovo kožo zato, da jih lažje razumem. Res, ni lahko delati s strankami, prej nasprotno, vendar, če boš ti napadal človeka, jasno, da bo tudi reakcija temu primerna. Tudi sama sem doživela, da me je stranka neupravičeno napadla, v tistem trenutku, bi ji najraje primazala eno, vendar sem se zadržala in prijazno odgovorila in s tem tudi jo malce mirila. Ni lahko zamolčati, če te jezik srbi, včasih pa je to potrebno. Še moj moto: Stranka ima vedno prav ( tudi, če nima). lp Anamarija

5. sep 2006 12:26

Že nakaj dni vas prebiram in ne da mi miru, da se tudi jaz nebi malo razpisala. Že okoli 15 let delam s strankami za katere se skušam maksimalno potruditi. Kljub temu se verjetno tu in tam najde kakšna, ki bo trdila, da sem najbolj grozno in neprijazno bitje na svetu. Upam, da je takih čim manj. Ravno zaradi tega, ker se mi zdi, da sama delam dobro tudi jaz pričakujem tak odnos do mene, ko sem jaz stranka. Samo sebe imam za tečno stranko. Naj vam naštejem nekaj cvetk: Živim v manjšem mestu in v lokalni samopostrežni, katere lastnik je dobri sosed me lahko že navsezgodaj, ko hitim v službo, spravijo ob živce. Zjutraj se nam običjno vsem mudi. Pridem pred delikateso, da si kupim žemljico oz. rogljiček, pa ni nikjer prodajalke, katera bi mi postregla. Torej jo moram najprej poiskat. Ko končno dobim željeno hitim proti blagajni kjer stoji najmanj 10 ljudi z 2 artikloma v košari. Pa sem spet jaz tista, ki kričim po trgovini če se bo slučajno odprla še kakšna blagajna. Ker so mi moji ljubi živci več vredni sem nehala zjutraj hodit v trgovino! Druga cvetka so prodajalci v kakšnih specializiranih trgovinah. Že večkrat se mi je zgodilo, da sem jaz trgovcem razlagala zakaj in kako se določene stvari uprabljajo. Vendar za to verjetno niso krivi trgovci ampak njihovi vodje, ki ji ne usposobijo za njihova delovna mesta. Je pa tudi res, da so vsi ti delavci verjetno premalo stimulirani, čeprav po drugi strani mislim, da bi v primeru, da bi bili bolj profesionlni imeli več strank in s tem več promete in s tem.... Mislim tudi, da se z veliko mero humorja, da veliko rešiti, po drugi strani pa si mislim kako naj bo prodajalec oz. kdo drug, ki ima opravka s strankami v kakšni firmi kjer že 3 mesece ni dobili plače oz. ne ve če jutri še sploh imeli službo sploh dobre volje?! Glede na to kako smo se razpisali in se malo "potožili" kake grozne stvari se nam dogajajo bi mogoče bilo dobro odpreti kaki forum kjer bi lahko po mili volji opisovali "grozote in krivice", ki se nam vsakodnevno dogajajo in s tem olajšali dušo. Hkrati pa bi lahko imeli tudi forum na katerega bi lahko pisali kaj lepega se nam je zgodilo. Lep sončen dan! K

6. sep 2006 12:53

lidka je napisala: Uh... Zdaj pač kupujem v Avstriji. Saj je vseeno, ne? Še zapomnijo si me, pa pridem enkrat na pol leta... go lidka go ACDC

6. sep 2006 12:55

Take stranke si zapomnijo, če pridejo enkrat na tri leta! ACDC

6. sep 2006 13:16

Pri komuniciranju z ljudmi (tega pa imam veliko, ker delam s strankami) vedno nataknem na obraz nasmeh. Še nisem imela konfliktne situacije. Če sem na v vlogi stranke jaz in če je trgovka (medicinska sestra, bančna uslužbenka, natakar-ica, bančna uslužbenka........) prepočasna, jo preprosto prijazno opozorim, da se mi zelo mudi. Razumejo in to vedno. Ob nakupovanjih v mega centrih vzamem v zakup, da bom stala v vrsti. Zato se jim v velikem loku izogibam. Ampak o pokvarjenih govejih zrezkih pa zdaj vem vse Lep pozdrav vsem, zvitorepka Sporočilo je spremenil(a) lisicka dne 06. sep 2006 13:18:25

6. sep 2006 13:51

Saj včasih moraš potrpet, ampak najbolj mi gre na živce, 1.) da mi trgovka na delikatesi reče "kaj boš", tudi če sem mlada (27), mi je vseeno všeč, če me obravnava kot ostale stranke, ne pa kot smrkljo, ki je prišla fehtat bonbone; 2.) če mi na blagajni ne rečejo niti hvala niti na svidenje, kljub temu, da jaz iz navade (ker delam v trgovini) rečem njej "hvala lepa, na svidenje"; 3.)da mi v bifeju, kamor hodim vsak dan na jutranjo kavico, študentka ne reče dobro jutro, ampak zdolgočaseno odloži časopis, začne kuhati kavo (ne da bi me vprašala, ali jo bom tudi danes pila) in mi jo s kislim obrazom postreže, ko jo plačam, tudi ona ne reče hvala in na svidenje. Razumem, da imajo vsi ljudje slab dan, enkrat smo občutljivi bolj, drugič manj, ampak take stvari se mi dogajajo z vedno istimi osebami, ker živim v manjšem kraju, pa niti nimam veliko izbire, kje bom kupovala. matilda Sporočilo je spremenil(a) matilda dne 06. sep 2006 13:52:33

6. sep 2006 13:53

Zakaj teme enostavno ne preimenujete? matilda

6. sep 2006 15:20

Hehe, pa so res zašli tile zrezki, pri nama grejo taki tudi psički, seveda zelo dobro prepečeni:) ne glede na to, kako psa gledaš, bo taka požrešnica, kot je naša, še vedno na cesti našla kaj, kar se ji bo zdelo popolnoma sprejemljivo. In predno prideš do nje ali opaziš njeno mlaskanje, če je recimo obrnjena proč, je zadevo že veselo pogoltnila... Tako da se tu strinjam z mufin. Če pa zrezki smrdijo, grejo seveda v koš, ker zelo dobro voham, s temi stvarmi nimam problemov:) Zelenjavo in sadje obrežem, saj niso vse gnilobe enako nevarne. Tudi iz marmelade smo celo otroštvo pobirali plesen in jo lepo jedli dalje, pa ni nikomur nič... No, bomo videli, kako bo čez 50 let, ampak baje se ene bolezni izključujejo, tako da se raka ne bojim, hehe:) Kar se pa tiče trgovin, pa v bistvu razumem vse, ki ste tu pisale, ker sem prek študenta delala že svašta, stranka sem pa seveda tudi dostikrat:) Pri meni je tako, da ne pričakujem, da bojo prijazni do mene in sem tako vedno strašno dobre volje, če so. Če vidim, da je nekdo siten že v naprej, se navadno nasmehnem predno mam prvi kontakt, pa kaj rečem in si mislim, evo, da vidimo, kdo bo prej nehal, ti bit siten al jaz prijazna, hehe:) Se navadno kar obnese. Ko sem prek študenta delala v enem takem hecnem kolektivu, kjer so bili vsi bolj uporniki in depresivci in tako, so celo rekli," e, čakaj, boš ti ista," čez dva meseca pa sem bila ful ponosna, ko je en rekel: "e, jok bomo mi njo spremenili, bo prej ona nas v optimiste naredila!" Bilo mi je pa vseeno grozno tam delat, da smo si na jasnem in sem se doma seveda "zjokala" fantu, hehe:) Vsak rabi svoj ventil:) Navadno se ne pritožujem, se mi zdi, da mam povsod srečo:) Če bi se mi zgodilo, da bi kupila recimo dva šampona, bi šla kupit pač še balzam, tisti šampon bi pa itak počakal:) Ampak to je zato, ker se mi ne da it kregat nazaj, sem pa po svoje hvaležna tistim (dragička, lidka, rožanec in ostale), ki se jim to da, ker tako naredijo to menjavanje artilov malo manj komplicirano tudi za nas ostale Se mi je že dostikrat zgodilo, da kaka stvar ni bila ok že takoj, ko sem jo prinesla domov (brez kakih voženj po lokalih okoli, hehe;), nisem pa šla nikoli nazaj, navadno niti nimam časa:) včasih se mi pa samo ne da... Te stvari navadno zelo hitro pozabim... Sem si pa zelo zapomnila, ko je prodajalka (in to v hipermaretu, da smo si na jasnem!) vzela kos salame, ga pogledala in ker ni bil svež, je vzela drugega, svežega in mi od tistega odrezala kos! kako pozorno! taka stvar mi naredi dan lep! Ne vem, mam srečo, ampak v glavnem celo bolj v večjih trgovinah, meni se ne zdi, da bi bili neosebni. V manjših sem večkrat dobila stare stvari, nisem nobene vrnila, samo nisem več hodila tja. Se mi zdi logično, saj ne morejo vsega prodati v času, ko je najbolj uporabno in zato pač morajo prodajat staro, sicer bi imeli velik zavržek... Tako da jih razumem, samo grem pač rajši tja, kjer dobim dobro:) Fantovemu očetu pa se je zgodilo, da je prodajalka v mali trgovinici vzela kruh od zadaj, starega, čeprav je bil spredaj svež... Tudi on ne gre več tja, ampak v sosednjo veliko trgovino - tako da - včasih, ne vedno, so si tudi sami malo krivi, če izgubljajo stranke... Pri kakih strojčkih pa vedno odprem škatlo, pa če me še tako čudno gledajo, da ugotovim, če je not vse, kar mora bit, ker se sicer pogosto zgodi, da kaj ni ali pa slabo tesni itd... Če ne morem tega naredit, po intuiciji zberem škatlo in kadar sem imela izbiro več škatel se mi še ni zgodilo, da stvar ne bi delala (recimo mojemu stolpu je zdaj, po 13ih letih crknila prva stvar - cd player - pri tem, da je vsak dan igral vsaj par ur...) Kadar je na polici samo še ena škatla, sem mela pa že nekajkrat težave (torej bo nekaj na ženski intuiciji, hehe:) Nazadnje sva nesla nazaj mlinček za žito, ki že takoj, ko sva ga prinesla domov ni delal... V trgovini sem ga seveda hotela preizkusit, da ne tovoriva z biciklom domov svojih 10 kil težkega mlinčka, pa ugotoviva, da ne dela... Smo ga preizkusili, je brnel, samo žita pa nisva mogla tam not vsipat, tega nama pa ne bi dovolili... Tako sva doma ugotovila, da melje pa ne, čeprav sicer "dela":) Sva ga nesla nazaj, ni bilo drugega in je šel direkt v popravilo... Malo žalostno... Ampak se tolažim s tem, da majo stroji vsi kake napake in da če jo odkriješ v času garancije, je še sreča... hehe:) Veri

6. sep 2006 15:30

Hehe, sem ravno videla post o neusposobljenih delavcih, včasih je to prav komično: hočeš nekaj kupit za določen namen, ki pač ni napisan na škatli, se pa seveda da:), pa te na vse pretege prepričujejo, da to pa že ne bo šlo! ko da nočejo tega prodat:) Zdaj že mam malo več samozavesti glede tega, pa si mislim, jah, kaj češ, revež pač nima pojma, vzamem, pa če se križa za mano:) Na začetku sem se pa bala, v smislu, oni že vejo, jaz pa ne... No, potem sem ugotovila, da je to navadno predvsem zato, ker mam dva krasna x kromosoma in fantje, ki tam delajo v kaki štacuni ala bauhaus, nekak ne vidijo teh xov pri kakem brušenju in lakiranju... Se pa stvar vidno izboljšuje! Zdaj če greva recimo kupovat s fantom, se zdaj že pogovarjajo z mano, ko ugotovijo, da o kaki stvari vseeno mogoče malo več vem;) najbolj sem vesela, če v taki trgovini dela kaka ženska, vedno vejo in ti znajo svetovat:) Sicer se mi ne zdi, da bi bili pri nas bolj zoprni v trgovinah kot na tujem, zdaj sva bila v grčiji, pa so bili v gl. v trgovinah veliko bolj neprijazni kot tu. (V restavraciji tistih edinkrat ko sva šla, so bili pa zelo prijazni, pa so se nama celo zahvalili, ker sva počakala, da se je spraznila miza). Sem bila zelo + presenečena, saj sva si vendar sama zbrala, da bova počakala in šla v to restavracijo, oni niso krivi, da majo gužvo, mislim, krivi so, ker imajo očitno boljšo hrano kot drugje, ampak to je vendar dobro! Tako da 1A! Veri

6. sep 2006 15:54

Razumem prodajalke, da majo včasih vsega poln kufer... Če te recimo vse boli v "najlepših dnevih meseca", pa ti je otrok ravno prinesel cvek iz matematike, pa se je mož okajen vrnil "iz službe" pozno ponoči, pa bogvekaj se ji je še zgodilo, recimo, verjamem, da se ji ne da zdaj meni tu smejat... Si mislim, saj ma že svojih težav dosti, ne rabi še mene, da ji grenim življenje. vedno si probam to predstavljat, pa je veliko lažje razumet druge... Nikoli ne pričakujem 100%nosti, ker tudi sama redko delam na 100%, mislim, da nas večina zelo redko tako dela... predvsem ne zmoreš dolgo... pričakujem 50 do 60, kolikor je dovolj za 6ko, hehe, kar je več, je bonus, za katerega sem vesela:) Zato če pridem pozno v trgovino, čeprav je recimo še pred koncem uradnega časa, se opravičim, ker sem tako pozna in povem, da res nisem mogla prej, ker bolj pozno končam s službo, pa da razumem, da je grozno bit do 9h zvečer v službi,... In navadno te prav hvaležno pogledajo, kaka pa celo reče, da saj niti ni tak problem... Ker vem, kako je zoprno, ko ti nekdo pride 5 min. pred koncem ali pa celo čez... Ti moraš bit tam, pa to naredit, plačan pa nisi za to in se ti zdi vse skup grdo... Ko sem delala prek študenta v cvetličarni in mi je zrihtan možak prišel 15 čez uro in hotel eno malo rožico za 200 sit za darilo za babico, sem tudi precej nejevoljno ustregla njegovi zahtevi... Mi je pa potem pustil 400 sit napitnine... kar je bilo enako kot ura mojega dela... Je rekel, da zato, ker sem bila tako prijazna, pa sem mu postregla, čeprav smo zaprti! Tako da, vse se vrača:) Pa meni se sploh ni zdelo, da bi bila takrat prijazna! Mi je žal, da nisem bila malo bolj prijazna:) Tudi ko sem delala v baru, prvi teden, pa nisem bila ne vem kako vešča, ampak tisti kozarec piva mi je pa čisto lepo ratal, tako kot so me učili, koliko naj bo pene na vrh, pa mi je ena stranka vrnila pivo, da ima preveč pene, da naj jo dol poberem, sem malo zavila z očmi, na koncu mi je pa tudi tisti pustil napitnino... Hecno je to, očitno ljudje le niso tako neodpuščujoči, hehe:) Pa celo nek drugi, ki je zbiral račune za inšpekcijo, ni nič težil, ko mu nisem mogla takoj dat računa, sploh ga ni niti počakal. In celo sama inšpekcija, ki je prišla na kavo seveda ravno v trenutku, ko se naš vrli računalnik sesul (to se zgodi seveda v času največje gužve in to takrat, ko je tam inšpekcija:), sem šla tja, se nasmehnila in jim razložila, da se račko in printer ne razumeta najboljše, se zgodi in če lahko malo počakajo na račun, sicer pa ga bom pa napisala na roke. So se nasmejali, da ni problem in bojo že počakali:) Lastnica, ki je bila čisto bleda in sploh ni mogla nič, samp stala je v kotu in se držala pulta, mi je bila strašno hvaležna, celo povedala mi je to kasneje, da sama sreča, da sem obdržala mirno glavo. hehe, meni se ni zdelo nič takega, pa tudi ni bil moj lokal in sem bila lahko sproščena, se mi zdi, da bi vsak tako naredil... Tako da ni, da bi ti "zoprne" stranke nikoli ne vrnile truda:) niti da bi bile vedno zoprne:) In seveda obratno:) je pa res zelo odvisno od tega, kaj delaš, kje se giblješ, se mi zdi, kot je lidka rekla, začenš opazovat določene stvari, če delaš to stvar in te bolj motijo. tako lahko lektorje bolj motijo napake na forumu, biologe kaki biološki nesmisli, ki jih je tudi v medijih polno, trgovke pa neprijazne trgovke ali pa pritoževanje čez trgovke... ko je fant delal v zelo pošlihtani službi, kjer je vsak imel točno določeno delo, pričakovala se je 100%nost od vseh, je postal veliko bolj zahteven do trgovk, prej mu je bilo vse ok, super zadovoljen je bil, če se je kaka malo nasmehnila. Potem pa, ko je bil zrihtan, so ga vse strašno lepo obravnavale in se je tega navadil in kar ni bil več zadovoljen, če so bile normalne. Tako da me je bilo enkrat kar malo sram, ko je bil siten do njih, ki so ga čisto ok postregle, za moje pojme, seveda:) Se pa pri tem res poznajo obleke, kakor je to neumno. če je prišel zrihtan v samopostrežno so ga takoj obletavale in vse se je dalo zrihtat, pa čeprav je kupil samo žemljo pa 5 dek posebne, hehe. če je prišel navadno oblečen, pa se mu je pri istih zgodilo, da so ga obravnavale precej zviška;) Jaz sem skoz bolj tak oblečena, pa me nikoli ravno ne obletavajo, so pa čisto ok:) Se pa pozna recimo, če greš v kiklci na tržnico, hehe:) Pri kakih makedoncih dobiš kdaj kako papriko za povrh, če se še lepo nasmeješ;) tako da mogoče je tudi tu en vzrok, poleg vseh navedenih... Veri