Pokvarjeni goveji zrezki - pozor: zašlo s teme

30. avg 2006 9:13

Em ... Tile zrezki so zdaj najbrž že tako pomembni kot lanski sneg, ampak pri nas ponavadi meso, za katerega nismo prepričani, če je še v redu, damo za večerjo naši psički (to je zanjo pojedina v primerjavi s svinjarijo iz pločevink). Če nimate psa, jih dajte pa sosedovemu - pri nas stvari funkcionirajo tudi tako. Tako se hrana ne meče stran, česar tudi jaz res ne maram. Bi naredila tako kot je predlagala gospa anamarija - dala pod mrzlo vodo in potem še enkrat preverila. Glede zelenjave je pa tako - pri nas se gnila zelenjava malokrat znajde v hladilniku, ker ponavadi vse pojemo sproti, ampak včasih se kakšna skrije v kot hladilnika in jo potem najdemo že malo nagnito. Mislim, da gniloba niti ni tak problem - mi odrežemo stran, če je seveda nagnitega čisto malo, če ne se ne splača (konec koncev gnijejo tudi jabolka pa jih vseeno obrežemo). Nam je pa učiteljica za gospodinjstvo in biologijo enkrat povedala, da če je npr. na kruhu plesen, ga moramo vreči stran. Tudi, če je je čisto malo, se menda že razširi po celem hlebcu, čeprav se morda ne opazi. Saj ni ravno strupeno, ampak v šoli so tako rekli in doma se tega kar držimo. Sicer pa tako ali tako nismo veliki pripadniki kruha in nam sploh ne plesni. LP! Muffsy

30. avg 2006 11:12

Plesen spada med znane povzročitelje raka na jetrih in njene spore se res razširjajo tudi v drug, na videz še lep del jedi. Vsako plesnivo stvar je zato bolje takoj zavreči v celoti, čeprav bi lahko, na primer, nekaj plesnivih grudic iz kozarčka marmelade odstranili z žličko in bi spodaj ostala na videz še neoporečna marmelada. Mesa že tako ali tako ne ljubim, da pa bi jedel zrezke, ki so že vnaprej sumljive kakovosti, pa sploh ni govora. Po mojem se pri hrani ne splača varčevati. Jejmo manj, pa zato bolj kakovostno hrano, ki nas napolni s potrebnimi hranili (vitamini, minerali ...), ne pa zato, da nekaj pospravimo iz hladilnika. Danes je zunaj (vsaj pri nas v Ljubljani) moreč deževen dan, čeprav je še avgust. Zato vsem skupaj pošiljam koš dobre volje, da lažje premagamo muhasto vreme! Gobe pa rastejo. Boris booris

30. avg 2006 12:00

Muffsy oprosti, a zrezki dvomljive kakovosti niso primerna hrana za kužka ali muco. Tudi onedva se lahko zastrupita. In stroški veterinarja so mnogo višji od stroškov za zdravo pasjo ali mačjo hrano. Pa brez zamere. Julija

4. sep 2006 9:10

No, Ker sem toliko učena in prepotentna. Zakaj mi recimo v Avstriji blokirajo artikle trikrat hitreje kot pri nas? Potem pa počakajo, da v miru plačam? Vmes pa še zložijo v vrečke? Pri nas v vaški trgovini pa se sosede, tete in kaj jaz vem še pogovarjajo med sabo, opravljajo, medtem ko jaz gledam na uro v vrsti. Vam povem, kaj se je zgodilo pri nas v Mercatorju? Dobili so novo pošiljko krožnikov, unih na pike. In v dveh urah ni bilo nobenega več, ker je poslovodkinja pospravila komplete zadaj, ker so jih razne znanke, tete in sosede REZERVIRALE. Halo? Ker poznaš poslovodkinjo, si tak car, da jo pokličeš in ti spravi zate? In če ni to prava pravcata balkanska učenost... In med drugim delam s stanakami. Gospe prodajalke, ne se čutiti užaljene. Ker je to samopomembnost in ego. Poznam tudi krasne prodajalke. V Sparu, če ni veliko ljudi, klepetajo med samo, vmes, ko ti stojiš z odprto denarnico, delajo pa zelllo počasi. Da jim ni dolgčas? Meni se pa mudi... V Leclercu se mi zdi krasna blagajna za nosečnice. Pa je tam vedno vrsta vseh ostalih uporabnikov. In enkrat me je ena prodajalka celo vzela preko vrste naprej, ker sem bila tam edina noseča. Pa sem potrpežljivo čakala v vrsti. Na pošti sem zadnjič čakala v vrsti 40 min. Potem pa je gospa skočila pred mano in kupila SAMO znamko. Tudi jaz sem 40 min čakala samo eno samcato znamko... Prodajalka jo je vzela naprej, meni nič, tebi nič. Pa sem to povedala tej nevljudni gospe, potem pa še prodajalki. Ki dela tam vsa zdolgočasena in 5 min piše račun za znamko... Če človek ne znori... V Loccitaneu sem stalna stranka. Obravnavajo me kot smet. Če kupim samo milo, že ni v redu. Enkrat mi niso dali darila, ki mi pripada nad porabljenim zneskom 20.000 sit. Uh... Zdaj pač kupujem v Avstriji. Saj je vseeno, ne? Še zapomnijo si me, pa pridem enkrat na pol leta... RES JE, DA SE S TAKŠNIMI STVARMI NI POTREBNO OBREMENJEVATI. Pač gre mimo, kot vse ostalo. Ampak, glede na to, da ima tast ker nekaj trgovin, pa se ubada s prodajalkami, sem na te pomanjkljivosti pozorna. Tudi vi bi bili, če bi imeli svojo trgovino. Ko delaš za nekoga drugega, je pač vseeno, ne? Da pa nekdo vidi samo sebe, kako je dober in oh in sploh pa je tudi višek razgledanosti...

4. sep 2006 10:01

LIDKA Lep dan in veliko se smejte

4. sep 2006 10:08

alexis je napisal/a:

Meni gre pa grozno na živce, ko stojiš za nekom pri blagajni in mu/ji trgovka veselo računa z brzino 100/uro in on/ona še ne pospravi stvari v vrečko in plača, trgovka pa veselo računa že moje stvari, ki se nato zmešajo s predhodnikovim. Za znoret. In tako potem lahko pospraviš neko stvar, ki jo je kupil tisti pred tabo ali za tabo. Zadnjič, ko se mi je to zgodilo sem se komaj ugriznila za jezik in bila tiho. Sem pa si obljubila, da bom prodajalki drugič v takem primeru kar rekla naj počaka dokler oseba pred mano vsega v miru ne pospravi in odide. Prišla sem tudi do zaključka, da dokler kupujem za svoj denar lahko tudi izbiram. Npr. malo bolj zapečen kruh, malo večjo žemljo ( cena je ista kot za tiste miniaturne),.... lp in veliko sončka alexis

Ste mogoče gledali komedijo 5 žensk.com? Že takrat sem ugotovila, da to ne gre samo meni na živce. lp K KARMINA

4. sep 2006 11:52

Ej Lidka, zdaj bi bil ravno pravi trenutek, da spokaš kufre pa se čez severno mejo preseliš, saj tam je z rožcami postlano, pa ful so nam naklonjeni - pa trgovci so iz čisto drugačnega testa - pustijo se narediti majhne kot makovo zrno - vse za denar seveda - ampak me res zanima če tudi tam tako neusmiljeno stresaš svoj bes in nezadovoljstvo.

4. sep 2006 12:24

Sem prepotovala že kam dlje kot samo čez severno mejo. Pa tudi tam ni vse idealno... Pri nas pa v sredo doploldan v veliki velebr+lagovnici, ko ni veliko strank poslušaš, kaj se imajo vmes za zmenit, ko obdeluje tvoje artikle. To RES ni potrebno. Počaka naj, da me obdela, potem naj pa čveka. In ko pridem v našo vaško trgovino, čakam SAMA na delikatesi 5 min, vmes pa vse prodajalke malicajo ali pa cvilijo, ko jim pripelje mlad fant iz pekarne kruh, (mogoče vmes še kakšno za rit zagrabi, ne vem. Po odzivu sodeče, je kar veselo.) Pa se je primerilo, da je gospa zavila z očmi, prišla od malice, si očistila zobe kar s prstom in vprašala: Kaj vam lahko postrežem? Ja, volk sit in koza cela, ne grem več tja. Res da sem otrok socializma, ampak vse opravičiti vsem, tako kot se je to delalo leta nazaj pa... Saj vsi vemo, kako se obnaša v trgovini. Jaz nikjer ne mislim, da sem kralj. Malce dostojanstva pa še imam in nisem pripravljana prenašati določenih stvari. In ne, prodajalci niso roboti, ampak se pa lahko odzovejo stranki. Koliko se je kdo pripravljen potruditi, pa je stvar posameznika. Ali osebnega čuta do ljudi. Pa da ne bi začeli o tem, akko so določene stranke težke. Se mi tudi prodajalke včasih globoko zasmilijo. In Ribaracarak, ne pošiljaj me živet čez mejo. Če bi sama kdaj kaj gledala okrog, bi videla, da pri nas na naši travi tudi rožic ni... Jaz ti pravim, spokaj kufer in pojdi razširjat obzorja, pa pridi nazaj in poglej, kako se ti zdi...

4. sep 2006 12:31

GO LIDKA, GO LIDKA,.... alexis

4. sep 2006 15:43

Lidka nič ne bo s pakiranjem kufrov (niti ne vem, če imam kakšnega kolikor toliko uporabnega, saj sem že zdavnaj pozabila kaj je to dopust), to pa iz dveh poglavitnih razlogov: mal mi finance ne dopuščajo, bolj pereč je pa tisti drugi - pomanjkanje časa, ker, če verjameš ali ne: naša familija živi od trgovine. Pa ne tiste megalomanske trgovine, kjer ti na blagajni dobesedno zmečejo v voziček nakupljeno blago, ampak od take bolj majhne in mislim kar prijazne, ki pa žal ali pa na srečo prinaša le toliko, da lahko dostojno preživimo iz meseca v mesec. Sem pa po svoje zadovoljna, da delam v taki trgovini, kjer lahko vsaki stranki posebej voščiš lep dan, se ji posvetiš in ji skušaš svetovati, kadar je v zagati in s tem tvegaš, da ti bo kdo od morebitnih čakajočih v tem času pobegnil in te tako prikrajšal za kak tolar zaslužka. Pri tem sem doživela že marsikaj, od tega, da je stranka dobesedno ponorela, ko sem ji ponudila alternativo k njeni odločitvi in dodala, da je to cenejša pa ravno tako dobra rešitev (človek je znorel in začel kričati kdo me je kaj vprašal za ceno), do tega, da sem kupcu znosila na pult deset različnih namiznih svetilk, mu vsako prižgala, mu jo šla prižgat celo v skadiščni prostor, kjer ni bilo dnevne svetlobe in na koncu se je gospod odločil za konkretno svetilko, ki mu je bila najbolj všeč ampak istočasno je dodal, da sem bila sicer zelo prijazna toda po svetilko bo šel k "sosedu" ker je tam 300 tolarjev cenejša..... ampak tam seveda ni bilo nikogar, ki bi se z njim ukvarjal (pa ne da bi bili tam zaposleni ljudje taki - koncept trgovine je tak, s čim manj ljudmi čim več zaslužiti). In takih in podobnih dogodkov sva z možem v letih najine trgovine doživela ogromno; toda še več ali kar večina strank pa iz naše trgovine odhaja zadovoljnih in se vedno znova vračajo. Zaenkrat zadeva laufa, toda bojim se, da boimo slej ali prej izginili v primežu megalomanskih centrov, kjer ustvarjajo "robote". Zdi se mi skrajno poniževalno, ko "veliki trgovci" pošiljajo v vrsto pred blagajno "skrite kupce", ki se gredo v svojem nakupovalnem vozičku "skrivalnice in podtikanja", spremljajo nastop blagajnika ali blagajničarke, širino njihovega nasmeha, glasnost pozdrava, hitrost blokiranja nakupljenega in spretnost odkrivanja podtaknjenih nepravilnosti - skratka podlo. In prav zaradi tega jim jaz prav nič ne zamerim, če si vzamejo pravico, da v vsem tistem direndaju kakšno rečejo in se tako malo sprostijo. Saj Lidka - roko na srce - tudi ti med delovnim časom sedeš za računalnik in počneš kaj takega, za kar nisi plačana, pa imaš mogoče to srečo, da se ob to ne bo nihče spotikal. Če se motim, se ti opravičujem in dodajam: ozri se okrog sebe in mogoče boš opazila, da so naši travniki kljub vsemu polni rožic - vsaj pri nas na kmetih. Lep sončen pozdrav rrr