Murve

Sedaj začenjajo zoreti murve. Zanima me za kaj se lahko porabijo.

LP Matjaž

19. jun 2006 22:25

Liste imajo zelo rade sviloprejkine gosenice, hihi. No, pa šalo na stran - spominjam se, da je moja stara mama včasih skuhala sok, pa marmelado -ampak samo iz ta črnih, ta bele smo jedli kar tako. Tudi črnih smo pojedli največ kar z drevesa. U, zdaj jih pa že kakih trideset let nisem okusila - kako čas beži! LP cervus

20. jun 2006 0:46

jst pa še nikoli nisem imela sreče probat to zadevico , zmeri jo sam na morju od deleč gledam pri kaki kmetiji , a se to sadje da pri nas kupit?

20. jun 2006 2:07

murve me spominjajo na moja mlada leta, ko sem hodila prikoličat z mamo in očetom, dobri stari časi juge v 80 letih - hodili smo v Plavo laguno, skoz v isto prikolico, vedno pa je bila parkirana zraven murve - oh, kako so bile dobre - mjammm - tudi mene zanima, če se jih da kje kupit tejča

20. jun 2006 7:34

v soboto sem jih probala, saj smo imeli piknik pod murvo. Glede na to, da so plodovi zelo sočni in sladki se mi je porodila ideja o marmeladi iz murve. Pred več leti sem dobila pri eni gospe na Primorskem tako marmelado in moram reči, da je odlična. Verjetno pa bi bil zanimiv tudi sladoled iz murvinih plodov. peresce

20. jun 2006 7:41

Jaz sem jih prvič probala na našem izletu v italijo, zanimiv okus. Marmelado sem pa tudi jaz jedla kot otrok, od ene tetice z obale. In potem sem precej časa mislila, da je murva isto kot figa, ker je oboje prišlo z obale. Loni Makaroni

20. jun 2006 19:32

Po moje jih pri nas ne prodajajo, ker je to izredno občutljivo sadje-spomnim se, če so v lončku stale le nekaj časa popoldan, že niso bile več dobre, vse je izgledalo nekako pomečkano. LP cervus

20. jun 2006 20:43

MURVA –BOGASTVO PLODOV IN SENCE ZA VROČE DNI Bela murva (Morus alba) je svoje ime dobila po belih, okusnih, malinam podobnih plodovih. Je do 18 metrov visoko listopadno drevo z okroglo krošnjo. Izhaja iz Kitajske, v Sredozemlje pa so jo prinesli v 11. stoletju. Do danes se je razširila po celi Evropi. Čeprav so veje in deblo murve krhki, pa je murvin les uporaben in ga primerjajo celo s hrastovino. Cenjena je tudi kot okrasno drevo in tako so do danes vzgojili že 400 različnih sort. Murve so pri nas znane rastline še iz tistih časov ko so z njenimi listi hranili in gojili sviloprejke za svilo. Sedaj krasijo vrtove z svojo senco in bogastvom sladkih plodov , ki so za različno uporabo. Zrele plodove murve lahko jemo surove, po želji jim dodamo smetano, sladke so že po sebi dovolj, dodamo jim lahko v nadev za angleški puding, za sadne solate, sadne kupe, pite… Murva kot plod se uporablja za kuhanje marmelad, želejev in prelivov za sokove, sirupe, vino lahko sušimo plodove in kuhamo žganje. Iz plodov naredimo odlične sladolede kreme in šerbete , murva in murvina omaka se dobro ujema s pečenim mesom močnega okusa predvsem z divjačino, bravino in pečeno gosko. Plodovi murve se lahko ponudijo kot sezonsko sadje in nekaj novega v naši kulinarični gostinski ponudbi, daj zorijo postopoma proti koncu junija in v juliju. Kot sadež je murva, sočen in osvežilen, pomaga pri nekaterih obolenjih kot so protin, zastajanje vode, vnetja ustne sluznice. Črna murva (MURUS NIGRA) plodovi so temno vijolični do črni. Odlikuje jih visoka vsebnost anticianov v barvi. V kolikor nastane kakšen madež od zrelega ploda murve ga najlažje odstranimo če ga podrgnemo z plodom nezrele murve. Rdeča murva (MORUS RUBRA) podobna je črni murvi s tem da so plodovi v zrelosti rdeči. Listi v jeseni prelepo pozlatijo zato je tudi lepo okrasno drevo. Drevo lahko posadimo tudi na slabša rastišča krošnjo oblikujemo poljubno, obrezujemo je v času mirovanja, zimski mraz prenaša zelo dobro, ker murva nima škodljivcev in bolezni je ni potrebno škropiti zato so plodovi ekološko neoporečni in zdravi. Pri obiranju plodov je najbolj enostavno pogrnit ponjavo in murvino drevo potresemo. Kadar murva brsti, slane se več bati ni. Namesto kolov so ponekod trti v oporo zasajali drevesa, kot je murva,vina pa so in še vedno starajo v sodih iz murvinega lesa,kar daje specifičnost določenim sortam in legam. Kemijska sestava zrelega sadeža murve ima zanimivo količino beta-karotena (0,9 mg / 100 g) in C vitamina (63 mg / 100 g). recepti sledijo. Do 20.leta jej kolikor moreš;do 50.samo toliko koliko moraš,po 50.letu pa jej kar se da malo...

21. jun 2006 0:42

MARMELADA na kocke narežemo 300 g melone, 1kg murv brez pecljev, sredico 1 stroka vanilije,400 - 500 g želirnega sladkorja (po okusu),v gazo zavijemo malo skorjice cimeta,limonino lupino - po možnosti neškropljeno in v večji posodi zavremo,ter med stalnim mešanjem kuhamo cca 3 minute,nato dodamo 10 - 12 žlic limoninega soka,premešamo,odstranimo gazo s cimetom,precedimo in vroče nalijemo v oprane in posušene kozarce ter takoj zapremo in postavimo s pokrovom navzdol,da ustvarimo vakum. Murvam lahko dodamo robide,1/2 dl soka črnega ribeza ali borovnic,ali pa par žlic likerja omenjenega sadja. Zelo okusna je tudi kombinacija bele murve z jabolki,ali z marelicami....,ali pa same murve z dodatkom sladkorja in limoninega soka. Kombinacije: murve - maline, murve jagode, murve ribez... Možnosti je na pretek - stvar fantazije. Murve namočimo v žganje,pustimo mirovati 3 - 4 tedne, precedimo in če želimo sladko, zavremo sladkor in vodo po želji in svojem okusu. Odlično je tudi,če v alkohol namočimo mlade orehe in murve. Murve lahko zmiksamo in vmešamo med stepeno sladko smetano,ter garniraramo z vanilijevim ali meloninim sladoledom. ŽELE: 700 g murv,lupina 1 limone,7 dl rumenega muškata,80 - 100 g sladkorja, 4 lističi želatine, 2 - 3 vejice mete. Lističe želatine za 15 minut namočimo v hladno vodo. ■ Vino pristavimo, zavremo in kuhamo 10 minut. ■ V posodi pristavimo 1,5 decilitra vode in sladkor. ■ Limono olupimo, lupino pa narežemo na drobne kockice ali drobno sesekljamo. ■ Ko voda s sladkorjem zavre, jo odstavimo ter vmešamo ožeto želatino in narezano limonino lupino. Mešamo, da se želatina stopi, nazadnje pa prilijemo vino in ohladimo. Lističe želatine za 15 minut namočimo v hladno vodo. ■ Vino pristavimo, zavremo in kuhamo 10 minut. V ustrezen model nalijemo manjši del pripravljenega želeja. Postavimo v hladilnik, da se strdi. ■ Murve očistimo, splaknemo pod tekočo hladno vodo in dobro odcedimo. ■ Model s strjenim želejem vzamemo iz hladilnika. Na žele stresemo odcejene murve, ki jih zalijemo z ostalim želejem. Vse skupaj za 180 minut potisnemo v hladilnik, da se povsem strdi. Kot podlogo želeju lahko uporabimo krhko ali biskvitno testo,zdrobljene kekse ali listnato testo s premazom iz stepene sladke smetane. Murve potrosimo po nadevu jabolčnega zavitka ali spečemo pito z rabarbaro in murvami...... Bananino murvin napitek -1 zrela banana -100 g svežih murv -1 jedilna žlica sladkorja v prahu -3 dcl mleka -nekaj kapljic ruma -veliko zmletega ledu Sestavine dobro premešajte v mešalcu za cocktaile. Na zdravje! prepuščam vas vaši fantaziji - jaz jih najraje obiram v zgodnjih jutranjih urah z drevesa,ko so sveže in hladne,ter je njihov sladkor - fruktoza - vir hitro razpoložljive energije, katere presnova se zaključi v jetrih s pretvorbo v glikogen. Do 20.leta jej kolikor moreš;do 50.samo toliko koliko moraš,po 50.letu pa jej kar se da malo...

21. jun 2006 7:09

Pri nas doma imamo murvo.Vsako leto težko čakam njenih plodov. Kot zanimivost....plodovi murve najlepše zorijo, ko je deževje. Škarpina hvala za tako dober opis in recepte. Nekatere sprašujete, če se jih da kle kupiti, pomoje težko, jaz jih še nisem zasledila, sadike murve pa prodajajo. LP Teka

21. jun 2006 8:41

a pa bi rastle v okolici ljubljane te murve?