Koloradski hrošči

Prosim pomoč!!! Na krompirju v vrtu imam polno koloradkih hroščev, tudi mladičev. Kaj uporabljate kot sredstvo za odganjanje ali eliminacijo.

Jaz bi jih sicer rada prepričala, da bi šli sami, pa ne vem če so za to.

Lp, Robida

17. jun 2006 23:19

Pri nas jih odganjamo na naraven način, ker tudi sicer ne uporabljamo nobenih umetnih gnojil in škropil. Prejšnji teden smo krompir pošpricali s koprivovim izvlečkom in posuli s kamninsko moko, pa nimamo nobenega hrošča, in krompir zelo lepo raste. Lahko pa se krompir pošprica tudi s koprivovo gnojevko, ki pa mora biti močno razredčena. BettyLu

18. jun 2006 19:08

Prii nas jih kar ročno pobiramo, ker tudi ne škropimo. Je zamudno in verjetno za mnoge od vas tudi malo čudno. S koprivovo vodo pa šrkopimo proti krompirjevi plesni. Naš krompir je popoolnoma drugačnega okusa kot tisti iz trgovine. LP Marjana

18. jun 2006 21:32

Pri nas jih tudi pobiramo, potem pa mami posipa s (pri nas pravimo) Pantikanom. To je nekakšen bel prašek. alexis

18. jun 2006 23:42

TAGETES - ŽAMETNICA Žametnica raste skoraj povsod, zaradi značilnega vonja pa odganja mnoge škodljive insekte. Ta enoletnica prihaja v naše kraje iz Južne Amerike in Mehike, kjer so našli kar 30 vrst žametnic. Zaželena je v vsakem vrtu, saj koristno vpliva na tla, poleg tega varuje rastline pred ušmi, izogiba pa se je tudi koloradski hrošč, zato jo je koristno sejati v bližino gredice s krompirjem. Z raziskavo so ugotovili, da žametnica vsebuje insekticid, ki deluje na komarje. Če nas vonj ne moti, jo lahko postavite tudi v vazo, kjer nas bo razveseljevala s cvetovi čudovitih barv. Vzgojili pa so tudi sorte, ki nimajo izrazitega vonja. Žametnice med vročim poletjem zalivamo po potrebi. Pogoj za dolgotrajno cvetenje je odstranjevanje odcvetelih cvetov, kajti tvorba semena, rastlino izčrpava. KOPRIVA – Urtica Je rastlina tal, bogatih z dušikom. Pogosto se samena zasejejo na opuščenih obdelovalnih tleh. Razmnoževanje je možno s semenom ali vegetativno. IZDELAVA PREVRELKE ZA TEKOČE GNOJENJE Koprive naberemo tik pred cvetenjem, narežemo, damo v sod in prelijemo s postano vodo. Pokrijemo z mrežastim pokrovom in pustimo na soncu tako dolgo, da se tekočina preneha peniti in potemni. Enkrat na dan je potrebno zmes pomešati. Ko je zmes končana, jo pred uporabo precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10 ali 1: 20. Prevrelka širi neprijeten vonj, ki ga lahko omilimo z dodatkom kamene soli. MAJARON Origanum majarona Pri ekološkem vrtnarjenju je dobrodošel dodatek rastlinskim prevrelkam. POPROVA META Mentha piperita Pomembna je tudi kot rastlina v biodinamičnem vrtnarjenju. Kot soseda zelju odvrača kapusovega belina in pripomore k boljšemu pridelku paradižnika, solate in korenja. Je pa slaba soseda kamilici. Rastlina je odvračalo za mravlje, uši, miši in druge glodavce ter molje, gosenice, listne uši in muhe. KAMILICA Matricaria recutita Chamomilla recutita Svetuje se, da jo posadimo zraven nekaterih vrtnin, saj jim pomaga pri boljši rasti in zdravju. Tako pomaga k boljšemu vzniku krompirju, zeleni in poru. V mešanem posevku z zeljem in čebulo, pa jima izboljšuje okus. BAZILIKA Ocimum basilicum Uporabna je tudi v biodinamičnem vrtnarjenju, ker odganja škodljivce s krompirja in paradižnika. Zasajena v vrtu pospešuje tudi zdravje kumar. GABEZ – Symphytum officinale BIOLOŠKO VRTNARJENJE Ima pomembno vlogo, saj zdravi vrt. Primeren je za pripravo gnojilne prevrelke, ki vsebuje veliko dušika in kalija, tako da pospešuje rast. NAVADNI RMAN Achillea millefolium Krepi odpornost sosednjih rastlin pred boleznimi in poudarja njihov vonj in okus. Njegova prevrelka se uporablja kot naravno gnojilo. Ker sam zelo hitro razpade, je zelo dober pri pospeševanju razgradnje komposta. Poudariti pa velja tudi njegovo dekorativno vrednost, saj boste z njim polepšali vrt. Do 20.leta jej kolikor moreš;do 50.samo toliko koliko moraš,po 50.letu pa jej kar se da malo...

19. jun 2006 7:57

Škarpina, hvala! Take nasvete sem rabila. Tudi jaz ne maram strupov. Če bi škropila proti vsem škodljivcem po vrsti, potem je bolje in veliko ceneje po času in denarju, če grem zelenjavo kupit. Kar mrzlica me strese, ko poslušam razne nasvete po radiu, s katerimi škropivi je treba vse špricat. Hudo! Potem se pa čudimo zakaj je toliko bolezni in alergij. Tudi jaz se ubadam s koloradskim hroščem. Letos sem se ga lotila fizično. Takoj ko se je pojavil sva šla z možem čez celo njivo in vsega pobrala ( izkupiček enega popoldneva - 1/2 litra hroščev!) Zdaj občasno še pokontroliram in poberem kar je ostalo, vsega itak ne moreš. Ko krompir odcveti, pa mu menda tudi hrošč ne škoduje več veliko. Milanka

19. jun 2006 12:05

Krppivov izvleček: 1 kg kopriv namočimo v 10 litrov vode in pustimo namočeno največ dva dni (sedaj ko je vroče je nevarst da prej zavre večja). Ne sme prevreti!!! S tem izvlečkom škropimo proti listnim ušem in proti krompirjevi plesni, obenem pa rastline tudi gnojimo preko listov. Prevrelka (gnojevka) pa se lahkok šprica samo zelo močno razredčena, ker drugače vam bo vse rastline "skurilo"... Alexis..pantakana se raje izogibajte, ker je zelo strupen in konec koncev ga potem dobite na krožniku. BettyLu