16. jun 2006 17:42
Pod Zdravo pamet nisem mislil te stare pregovore (ki so kvečjemu statistični zakoni oz. meni se ne more primeriti nič slabega), ampak nekaj drugega. Pošiljam njeno OSMRTNICO, ki sicer ni mojega peresa trud. Kdor ne razume, pač ne razume.
****
OSMRTNICA
Sporočamo vam žalostno novico. Danes je preminila naša ljubljena Zdrava
Pamet.
Dolga leta je bila z nami. Nihče pa zagotovo ne ve, koliko je bila
stara,saj se je njen rojstni list že davno tega izgubil v birokratskih
predalih.
Spominjali se je bomo po tem, da je ohranjala in drugim posredovala pametne
nauke, kot so, da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod streho in ne
pod kap, da kdor prvi pride, prvi melje in da življenje ni vedno pošteno.
Zdrava pamet je živela preprosto, držala se je načela, da lahko zapraviš le
toliko, kolikor zaslužiš. Vedela je, kaj je zdravo starševstvo (da so
glavni starši, ne pa otroci).
Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer
dobronamerna, ki pa so jih ljudje vzeli preveč resno. Ko je slišala, da so
šestletnika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je poljubil sošolko, da so
najstnike izključili iz šole, ker so po malici uporabljali ustno vodico in
da so učitelja odpustili, ker je kaznoval trmoglavega dijaka, se je njeno
stanje močno poslabšalo.
Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za Dovoljenje
staršev, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev obvestiti, če
učenka zanosi in hoče splaviti.
In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so
prepovedali deset zapovedi, ko je cerkev postala posel in ko so začeli z
zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami.
Ko je gospa Zdrava Pamet izvedela, da se je gospa polila z vročo kavo, se
pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še zadnji
dih.
Za njo žalujejo njeni starši, Resnica in Zaupanje, njen mož Preudarnost,
hčerka Odgovornost in sin Razum.
Preživeli sta jo tudi obe polsestri, Moja Pravica in Jaz Hočem.
Pogrebcev je bilo malo, saj se večina ni zavedla, da je umrla.
Če se je še spomniš, pošlji osmrtnico naprej. Če se je ne, pa kot Velika
večina ostani križem rok.
Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije
PS - Še moja misel: Življenje lahko živiš ali pa razmišljaš o njemu. To pomeni, da se zavarujemo pred očitnim, ampak pred vsem se pa ne moremo, ker potem le še razmišljamo o življenju, namesto da bi ga živeli. Enkrat nas tako ne bo več. Niti naših otrok, niti te spletne strani, niti Slovenije, niti Evrope. Ampak... še nekaj dobrega... Ne bo ne Grmovja, niti Janeza