Vaše stanovanje/hiša

Starost smo obdelali, prav tako od kod prihajamo in kdo živi z nami. Pa me zanima še, ali živite v hiši ali bloku in kako ste zadovoljni.

Jaz že vse življenje živim v bloku in nimam prav nobene želje po lastni hiši. S koruznikom, 5-letno hčerko in 6-mesečnim sinom živimo v trosobnem stanovanju v četrtem nadstropju. Trudimo se, da ga v kratkem odkupimo. Všeč mi je, da smo v mansardi.

Aja-dvigala nimamo, tako da dnevno 2-3x tovorim tamalega in še kup stvari po stopnicah. Tako imam še brazplačno razgibavanje, ker za drugo vrsto telovadbe tako nimam časa ( beri:volje)

monro

16. jun 2006 7:11

Živim v hiši pri starših in z možem zidava hišo. Včasih, ko mam vsega že dost , si mislim, kako bi blo fino v bloku, pospravila bi tiste tri cimre, pol bi bla pa frej. Tako pa gledam folk, ki se sred tedna sred popoldneva okrog s kolesi prevaža, pa se sprašujem, od kod jim cajt. Pol pa vidim otroka, kako uživata, ko se igrata na velikem vrtu in kakšen razgled imamo naokrog, pol si pa mislim, da smo srečkoti, ko mamo plac zase in takšen lep razgled. Vsaka stran ima svoje prednosti. Mam tud dost razgibavanja, ko mamo veliko bajto, tko da šteng ne zmanjka, pa na vrt dol, pa spet gor za otroke po sok, pa spet dol, in tako naprej. renatana

16. jun 2006 7:28

Mojega stanovanja ali hiše pa še ni. Doma se švercam pri bratu ali mami, v Ljubljani pa tudi v hiši pri najboljši prijateljici. Si ne predstavljam, da bi morala živeti v bloku, sem razvajenka, že celo življenje v pritličju, pa še malo bolj razvajena, v idriji pride mimo naše hiše samo poštar, avtov nikjer, v Lj imama sobo obrnjeno na polje. Tišina!!! Loni Makaroni

16. jun 2006 7:45

Celo življenje sem v hiši, sedaj pa že 7 mesecev v najini novozgrajeni (pred dvemi leti je bil šele izkop) med tem časom, ko smo zidali sva leto in pol živelav bloku-groza soseda slišiš kako smrči, da ne omenjam kaj ko sva šla na morje 5X v četrto nadstropje po vso šaro (kampirava) sedaj pa pridem iz službe odprem vrata na teraso in uživam na soncu, lokacija res ni idealna sva pa v svoji hiši, soseda tudini,...za na morje imam pa zapokano v pol ure v avtu, še tole lani poleti ko smo še delali hišo znotraj, sva za vikende "kampirala" v hiši-postavila čisto majhen šotor, voda je bila-terasa, samo da ni bilo treba v blok

16. jun 2006 7:48

Jaz sem pa najprej živela v hiši pri starših,nato sem se preselila v blok,z koruznikom sva si tam ustvarila prijetno gnezdece.Po parih letih sva se pa preselila v hišo.Tudi jaz bi včasih kar zamenjala hišo za stanovanje,ampak ko zjutraj stopiš na svoje dvorišče,se vsedeš zunaj za mizo,spiješ kavico,v miru prelistaš in prebereš časopis,kakšno revijo so sanje o stanovanju zelo zelo daleč.Tako,želim vam en vroč dan,sedaj grem pa ven na kavico,je ravno kuhana in tako prijetno diši.... Moram pa priznati,da ne bom prav dolgo uživala,moj sinko danes praznuje svoj 6 rojstni dan in me čaka peka,peka..........lp Andreja andreja č.

16. jun 2006 8:01

Jaz tudi že od malega živim v hiši skoraj v centru mesta. Pred nosom imam vse zdravstveni dom, avtobusno postajo, trgovino, šolo,.... Sem kar razvajena kar se tega tiče. Drugače pa sva si s fantom uredila čisto majhno stanovanje v pritličju družinske hiše, kjer poleg mojih staršev živita še babica in dedek. Čeprav je vse skupaj zelo majhno (stanovanje) nebi šla živet nikamor drugam. Do službe imam 5 minut hoje, tako da ni lepšega. Že tole stanovanjce je stalo kar nekaj, tako, da sem presrečna, da mi nitreba zidati hiše ali živeti v bloku. Fant je sicer doma iz majhne idilične vasice, a se je zaradi mene odpovedal tišini in miru in prišel živet v mesto. Pa še v LJ se mora vozit v službo. Ubožček. lp alexis

16. jun 2006 8:03

Od kar vem zase živim v bloku.Živmo v 4 sobnem stanovanju v centru mesta brez tastov in tašč.Imamo pa veliko željo, da se enkrat če bo možno in seveda če bo dopustil financ minister,da kupimo kakšno hišo ter se preselimo in potem bi tudi jaz uživala v jutranji kavi na res svežem zraku.Drugače pa imamo en mali vikend tako ,da se vseeno lahko umaknemo iz mestnega vrveža. Lep dan še naprej mamazeljka

16. jun 2006 8:18

Že celo življenje živim v hiši. Prej v hiši staršev, po poroki sva si z možem zgradila hišo na njihovi kmetiji (žal je preblizu tašče, hehe). Živim pa na Koroškem, na deželi. Kmetija je na obrobju mesta, tako, da imam vse blizu (trgovine, banko, ...), pa vendar so okoli hiše travniki, gozd, mir,... Hiša in okolica še ni do kraja urejena, zato dela ne zmanjka, si pa vzamemo čas tudi za počitek. stara

16. jun 2006 8:25

Živela sem v bloku, ob najbolj prometni cesti v Mariboru. Potem sem se preselila k zdajšnjemu možu, skoraj bi lahko rekla na deželo. Živimo v hiši, midva, dve hčerki, psička, morski prašiček in verjetno nekaj mišk. Zjutraj nas zbudijo ptički, nobene galame ni in mesta prav nič ne pogrešam. Če želim, ga imam 11 km stran. Tako sem se razvadila, da v hrupnih krajih sploh ne morem več spat... jasna

16. jun 2006 8:34

Tudi jaz sem blokovski otrok, ampak iz majhnega mesteca.Naš blok je star 50 let, je pa eden redkih iz cigla in ne betona. Tu živi moja mala družina, mož, sin in hči na obisku, ker drugače študira in večinoma živi v prestolnici. Imamo 3 sobno stenovanje v 2 nadstropju skoraj v samam centru mesteca, streljaj od vseh mestnih radosti in norosti, pa še za razvado imamo dvigalo, ki se nikoli ne pokvari. Z nami je živel papagaj Koki, ki je tako lepo preklinjal po zaslugi soseda, da sedaj prebiva pri hčerki, hrček Žižise se še podi po svojem kolesu, mucko Mišo pa smo na žalost morali dati uspavati. Stanovanje smo komplet renovirali, ko je padla odločitev, da ne bomo kupili niti zidali hišo. Drugače pa imamo na Goričkem staro domačijo moževe babice, kjer imamo vsega zadosti, dela, sadja in zelenjave, da o svežem zraku niti ne govorimo, pa zdravo studenčnico, pa...Pa ob glavni vaški ulici nismo, ampak bolj na samem. Prikrajšani nismo v ničemer, niti mestnem niti vaškem življenju in mislim, da nam je lepo. Skratka, uživamo. Pa krasno mesto za razne žurke imamo in ni treba, da se po žurki vse sveti, ker naredimo mini žurko in povabljenci pridejo pospravljat in čistit, pa še kaj na roštij vržemo ali se kako drugače posladkamo. Za srečo in zadovoljstvo človek ne rabi dosti, če zna ceniti malenkosti, ki ti naredijo življenje lepo. Kyara

16. jun 2006 8:47

Zgoraj sem pozabila omeniti, da imamo 5 minut vožnje stran parcelo, kjer imamo brunarico, vrt in cel kup igral za otroke- tako, da nismo omejeni na štiri stene. Če ne bi imela iti kam iz mesta, bi moje navdušenje nad blokom bilo res veliko manjše, priznam. Lep pozdrav! monro