16. jun 2006 8:34
Tudi jaz sem blokovski otrok, ampak iz majhnega mesteca.Naš blok je star 50 let, je pa eden redkih iz cigla in ne betona. Tu živi moja mala družina, mož, sin in hči na obisku, ker drugače študira in večinoma živi v prestolnici. Imamo 3 sobno stenovanje v 2 nadstropju skoraj v samam centru mesteca, streljaj od vseh mestnih radosti in norosti, pa še za razvado imamo dvigalo, ki se nikoli ne pokvari. Z nami je živel papagaj Koki, ki je tako lepo preklinjal po zaslugi soseda, da sedaj prebiva pri hčerki, hrček Žižise se še podi po svojem kolesu, mucko Mišo pa smo na žalost morali dati uspavati.
Stanovanje smo komplet renovirali, ko je padla odločitev, da ne bomo kupili niti zidali hišo.
Drugače pa imamo na Goričkem staro domačijo moževe babice, kjer imamo vsega zadosti, dela, sadja in zelenjave, da o svežem zraku niti ne govorimo, pa zdravo studenčnico, pa...Pa ob glavni vaški ulici nismo, ampak bolj na samem.
Prikrajšani nismo v ničemer, niti mestnem niti vaškem življenju in mislim, da nam je lepo. Skratka, uživamo. Pa krasno mesto za razne žurke imamo in ni treba, da se po žurki vse sveti, ker naredimo mini žurko in povabljenci pridejo pospravljat in čistit, pa še kaj na roštij vržemo ali se kako drugače posladkamo.
Za srečo in zadovoljstvo človek ne rabi dosti, če zna ceniti malenkosti, ki ti naredijo življenje lepo.
Kyara