Starost

7. feb 2017 9:30

 Ja, še z moje strani vse najboljše.

7. feb 2017 10:26

hvala :)

7. feb 2017 12:01

Pred dobrimi desetimi leti mi je ena cca. 15 let starejša kolegica rekla, da pri petdesetih človek začne počasi razpadati in traja par let, da se navadi, potem pa spet gre. Tako da se jaz vedno, ko me kje kaj špikne ali dalj časa drži, spomnim njenih besed in se držim načela, da se je stvari, ki jih ne moreš odpraviti, treba pač navaditi in potegniti iz njih najboljše. 

7. feb 2017 12:56

Da začneš razpadati se mi zdi malo huda, je pa res, da se takrat začne. Ene samo malo potipa, enim pa se že kar dogaja. A konec je pa še daleč. To je komaj pol življenja. Zadnjič sem prebrala, da imamo v Sloveniji 300 stoletnikov. Vsekakor se pa strinjam, da je življenje prekratko, sploh, ker predolgo traja, da se ga zaveš in začneš res živeti. A menda je Seneka rekel, da je dovolj dolgo, če ga znaš živeti. On je že vedel, kaj govori. Vsekakor si vsak po svoje razlagamo in doživljamo. Najbrž je že prav tako kot je ustvarjeno.

7. feb 2017 14:04

Ne vem, kje je moj dragi tole pobral: Če ste čez 50 in vas zjutraj čisto nič ne boli, ste verjetno mrtvi.  

Vanja

7. feb 2017 15:33

No hvala, saj nisem imela namena vam jamrati, vendar- že če se bom iz ene od zbirke diagnoz izvlekla, bom vesela, ostalo je žal kronično. Če bi me samo kosti bolele, se sploh ne bi tako sekirala, tako pa..... žal prognoze niso dobre. In tule razne misli in pregovori ne pomagajo.Sprijazniti se, to je to.

Bo pa kmalu eno delovno mesto fraj, je pa tudi za nekaj dobro, a ne?

7. feb 2017 16:47

Marjja, sicer ne vem kaj je narobe ampak ocitno je, da ni dobro. Lahko ti samo recem, da ne obupat in ne izgubit volje, moras ostati pozitivna   Ampak meni je lahko govorit, saj vem...

7. feb 2017 17:49

Marjja, očitno je zelo hudo, da boš kar nankrat morala prenehati delat!  Kolikor sem o tem prebrala o tebi, si pisala, da imaš veliko preiskav in verjamem, da se ti je vse postavilo  na glavo v tem času. Jaz le upam, da ne izgubiš volje tudi v teh slabih trenutkih. In najbolj si želim, da ti pomagajo omiliti bolečine in tvoje trpljenje.  In da ti lahko stojimo ob strani in bodrimo, da bo boljše...

7. feb 2017 18:03

  Joj, draga    Marjja, zal mi je, res, da je tako zelo hudo s tvojim zdravjem, drzi se, kolikor zmoreš in moraš

"Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskončen"(Mati Terezija)

7. feb 2017 18:07

No, nisem še mrtva, tudi s kroničnimi boleznimi se živi, pa še s čim.  Omejena bom pa s športom, planinami, višinami, razdaljami... s tem torej, kar najraje počnem.Hvala za podporo, borimo se pa itak do konca.

Za vse tiste, ki vas skrbi, kdo vse uči vaše otroke, pa dobra novica: OPB.