4. jun 2006 17:55
Nekaj boljših iz knjige Mateja Bora - Uganke
Past je nastavila ti in velela:
daj, reši me, da ne bi te ujela.
Jezik stegne, pa obliže svojo žrtev in požre.
Ko do kraja vse poliže, sam omahne in umre.
Včasih teče, včasih šepa,
poje tu, tam ropota,
zdaj je grda, zdaj je lepa,
zdaj ima obraza dva.
Poglej, na kol jo vežejo,
pa z noži jo obrežejo,
vse, kar ima, poberejo,
a kadar vkup se zberejo,
nje rdečo kri pretakajo,
z njo grla si namakajo,
in pesmi ji pojo -
ugani, kaj je to?!
Čim večja je, tem krajše noge ima,
čim grša je, tem lepše se smehlja.
On ne leta za tabo,
za njim se ti večkrat podiš,
bre znjega živel boš slabo,
še slabše, če zanj le živiš.
Zaprli so jih, glej, pa niso nič storile.
Pustili so jim ključ, pa niso pobegnile.
Grize, grize, zob pa vendar nima.
Ogenj ni, a bolj od ognja peče,
brez jezika "ne" in "da" ti reče,
brez glave pokima in odkima.
Čeprav ni vrv, bolj od vrvi te veže,
čeprav poštena, dolg vseeno dela.
Daš jo lahko, držiš se je vse teže,
a če se je, časti ti ne bo vzela.
Aja, pa še rešitve:uganka, ogenj, beseda,vinska trat, laž, denar, vrata, vest, obljuba
Smo se pa zadnjič matrali z eno, ki gre nekako (pa ne čisto) takole - skozi eno luknjo notri šine, skozi dve ven pogleda - kaj je to? (nogi v hlačah) Morda kdo zna prav vprašat?
Irena