30. apr 2006 10:38
Hm, potem je moja družinska sreča neke čudne sorte (no, saj sreča ima več obrazov). Jaz svoje ne smem preveč zalivati, ker začne veneti. Seveda sem jaz prvič mislila, da ima premalo vode in še dolila, pa drugič spet... sreča je pa hirala. Sedaj počakam, da porabi vso sodo, ko je zemlja malce suha (v lončku), jo pa zalijem. In sre+ča srečno raste.
Ima pa vsako leto eno "obdobje", ko se del posuši, a jaz nadaljujem z nego kot prej in spet požene. Menda se tako obnavlja.
Mogoče ta nega ni "po knjigi", a meni tako paše. Aha še to: družinsko srečo (takšno in drugačno) imam že skoraj tri leta. Zanimivo, fazo "sušenja" je imela ravno takrat, ko je bil mož tri tedne odsoten. Ko se je vrnil, se je obrasla. Pa se rože še dotakne ne. Čeprav nisem vraževerna...
Atina