Verzi

21. jun 2011 17:59

Imam eno prošnjo. Sem že veliko iskala pa mi nekako nobeden ne odgovarja.

Potrebujem verz kot neko žalostinko za osebo, ki jo že več let ni med nami. Vse se nekako navezujejo na izgubo v sedanjosti.

Upam, da sem razumljivo povprašala.

Hvala vam

21. jun 2011 19:53

In tista daljna zvezda iz misli mi ne gre,

ki je čez dan ne vidim a vendar vem da je.

Pa ne vem od koga je ta verz, Saša

21. jun 2011 19:58

Od Svetlane Makarovič je:

Zvezda

Naj pride tista ura,
naj pride tisti čas,
naj se da prepoznati
tisti pradavni glas,
naj se ožgane kože
dotakne snežna dlan,
o naj že enkrat pride,
naj pride tisti dan.
Preveč vsega so gledale
in videle oči,
preveč, da bi hotele
še kaj izvedeti,
z nikomer več ničesar,
ničesar mojega,
ne morem več ostati,
jaz nisem tu doma.
Glej, tista daljna zvezda
iz misli mi ne gre,
ki je čez dan ne vidim,
a vendar vem, da je.

lp

mzm

22. jun 2011 9:27

Je čas, ki da.

Je čas, ki vzame.

In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

Mamamia

24. jun 2011 10:56

Tudi jaz imam eno prošnjo: bivši sodelavki je po dolgi in mukotrpni bolezni umrl mož, naslednji dan pa se ji je rodil zelo zaželjeni in dolgo pričakovani vnuk. Radi bi ji poslali telegram s kako lepo mislijo in vzpodbudnimi besedami pa kar nekako ne najdemo pravih besed. Veseli bomo vaše pomoči.

Hvala.

24. jun 2011 19:50

Evo, neny111, tule imaš navodila za "lovljenje rib" (ker rib ne podarjam)

1. Gospa v resnici NE potrebuje čisto nobenih vzpodbudnih besed. Gospa, ki je odovela po tem, ko je bil soprog dolgo bolan, že točno ve mnogo stvari v žviljenju in je nesmiselno njo kaj "na novo učiti". Ker gospa ve o življenju več, kot veš ti in skratka - ne moreš je vzpodbujati na področju, kjer je ona itak močnejša od tebe.

2. Gospa VE, da življenje prinaša trenutke neverjetne sreče in trenutke neverjetne žalosti in da so taki trenutki včasih zelo skupaj.

3. Namesto da se gospo "vzpodbuja", se raje uči od nje. In to, kako se soočiti z žalostjo in to, kako sprejeti veselje.

Zdaj, v teh treh točkah imaš v bistvu čisto inteligentne stavke, in kot pravi en moj znanec: material imaš, sedaj ga pa uredi.

27. jun 2011 8:29

Vendy, hvala za ribiški nasvet, se pa posipam s pepelom, ker sem sploh upala vprašat . Vem,da si brihtna buča in da veliko veš in znaš, ampak tega, koliko jaz vem o veselju in žalosti ter o življenju nasploh, pa zagotovo ne! Nimam namreč trinajst let in ne držim se več mame za kiklo (mimogrede, ker se je niti ne morem - že pol leta je namreč priklenjena no posteljo...). Pa še en moj drobcen nasvet tebi: mogoče bi bilo tu in tam boljše, da se zazreš v naravo, prešteješ do deset in vmes premisliš, ali res veš odgovor na vsako naše vprašanje.

En lep dan ti želim.

27. jun 2011 19:55

Neny, beri, beri ....dokler ne ukapiraš. Ker je že vse napisano.

 Pametovanje pa si prihrani. Okej?

27. jun 2011 21:51

Vanda,  spet tvoje bodice. Bodi malo bol obzirna, no!! Kako pa ti za vraga veš, katera od njiju ve več o življenju, na katerih področjih je katera močnejša, katera se lahko uči od katere... Ju mar poznaš!?

Ženska je pač prosila za pomoč. Je to mar greh? Ne znaš ji pomagat napisat telegrama, tako kot ji ga ne znam jaz! In mamo ima priklenjeno na posteljo. Jaz si te njene bolečine sploh ne morem predstavljati, ona pa ima veliko srce in bi rada kolegici poklonila vspodbudno besedo, pa na jeziku ni tako močna kot ti. (na žalost, ali pa na veselje-kakor se vzame) Zato je zaprosila za pomoč!! Bodi raje tiho in nehaj zbadat in žalit.

Vsi tu gor vemo, da nisi več rosno mlada, saj veš marsikaj o marsičem, kar mladenke ne vejo. Imaš tisto žlahtno patino, s katero lahko komu polepšaš dan. In drži se prosim tega. Ko te prihodnjič zasrbijo prsti ali jezik, namesto brzostrelke raje uporabi vrtnico. Ja, tudi od njenih trnjev se zna rana zelo zagnojiti, da bi kdo od tega umrl pa še nisem slišala.

28. jun 2011 0:14

Neni111

Ne vem sicer ali bi ti to prišlo prav, ampak ravno v času, ko je mojemu možu umirala mama, na hitro in zelo trpeče,   v meni pa je ravno začelo rasti novo življenje je najina takrat 9 letna hči rekla tako.

Bog pa res poskrbi za vse, enega jemlje k sebi drugega pošilja na svet.

Življenje jemlje in daje, da bi le imeli moč in oboje sprejeli.

Mogoče pa bi ji prav prišel te tvoj obisk in topel objem. Verjemi to včasih pomeni več ko kar koli drugega.