20. apr 2006 14:26
Hvala za vaše navdušenje! Ne le v stiski, ampak tudi v veselju je dobro, da nisi sam. Ko tole pišem, je mala bučka v mojem naročju in prrrrrrrrrrrrede. Vsake toliko se prestrašeno ozre na tipkovnico, potem me pogleda in zaspi naprej... Cukrček, res. Je pa pol manjša od Bobija. Še prava damica bo! Da ne bo Bobi ljubosumen na Frica , zdaj, ko je končno dočakal svojo frajlico.... Za brata mojega partnerja gre. In za družino, ki životari v pravem pomenu besede - biti čimbolj komot, pa tudi če na tuj račun... Če se ne motim, v psihologiji rečejo temu kompulzivno ponavljanje, po domače pa - jabolko ne pade daleč od drevesa. Enim gre vse na svetu na živce, še sami sebi so zoprni. Potem se pa take grozljivke godijo... Ampak, me smo premagale zadevo! Bravo naši! Pozdravček! Vrana