14. apr 2006 13:18
Ja, Lijana, to je ta! Ampak je en velik problem dobiti to Trboveljsko društvo proti mučenju živali. Na vse mile viže poizkušam vzpostaviti stik z njimi, pa nič. Niti na stacionarnem telefonu v času uradnih ur, niti na mobi; če mi bodo odgovorili na e-mail, še čakam... Celo na avtorja fotk sem se spravila če ima slučajno kakšno tesnejšo zvezo z društvom... Že sinoči je bilo vse pripravljeno za selitev Boks, pa ta popotne skodelice, pa Bobi ves nestrpen (v boksu),češ: ajdi, gremo!.... Nena in Veri, smo že trije mušketirji, ki pobirajo deževnike po pločnikih... Ko sem bila majhna, se je mama vedeno držala za glavo, kakšno hčerko da ima Pa ne morem iz svoje kože. Še dobro. Že kot srednješolka sem imela cel zoo, vsa žepnina je šla za hrano, počitniški zaslužek pa za nove, večje kletke za ptičke, pa večji akvarij.... Kar se česanja tiče, pa pri nas ni težav. Če se česa ne da razčesati, pa škarje v roko! No, pa če sem iskrena , jo je Baby včasih tudi podurhala... Samo da sem rekla: "a bo mami zdej dredlne bedlne scufala", pa je že šla kot raketa. Ampak samo včasih. Bobi se pa na hrbet flikne, da je prvi na vrsti trebušček... Sploh si ne predstavljam, da Bejbi ne bom več... Topel in sončen pozdrav vsem prijaznim ljudem (beri: ljubiteljem živali). Saj, kdor ima rad živali, ima rad tudi ljudi... Vrana