Pomagajmo bobiju

21. apr 2006 9:28

To je pa res posebna mačica. In posebne mačice imajo pač srečo v življenju. Čestitke Vrana za akcijo. Ti pa res nisi od muh, če se za nekaj odločiš! Lp Dolores

21. apr 2006 10:03

Hvala za vse pohvale in vzpodbudne misli! Mala si je našla svoj kotiček kar v spalnici, na vznožju postelje. Čuvamo jo, joj, res skrbimo, da je vedno kdo doma! Pomislite, že lula v pesek! Čisto nobenih težav, kot smo sprva pričakovali Babica je o naših mucah vedno govorila, da so vreče bolh, in ta uboščka je to tudi bila. Še kakšen dan, pa bo ampula naredila svoje. Že zdaj se pozna: zvita v klopko spi in spi in spi..... Res sem vam vsem hvaležna zanjo! Brez vaših linkov, vzpodbud in sploh stalne prisotnosti, ne bi prišla do nje. Mar ni res? Vedno je bil na kulslo kdo, ki je poslušal, tolažil, bodril... In tudi Jerneju gre zahvala. Tako mračno temo bi lahko v prvem šusu zaklenil, pa tega ni storil. Torej, hvala, Jernej! Bobi je pa zadovoljen. Tokrat je on v mojem naročju, s tačko na tipkovnici, prede in čaka, da se bo muca skulirala. Bi rekla, da mu je pomembno samo to, da ni "sam". Tudi če je mala bučka malo muhasta. Meni se pa vse skupaj zdi malo hecno. Čez mesec dni bosta nerazdružljiva, vem. Ops, sem se zatipkala, zdaj se mi pa mudi. Ko je pa tako prijetno z vami... Pozdravček! Vrana

21. apr 2006 11:44

Za Baby...bog ji daj večni mir Ta "mladi" pa naj bo usojeno dolgo živeti!! Kar se pa tiče stanja v hiši ....sama poznaš rešitev, tako da je brez veze naprej razpredat! Srečno vsem skupaj! veverica

25. apr 2006 11:22

Vrana, kakšno pa je stanje sedaj pri vas. Se je muca že privadila lp zinka

25. apr 2006 13:58

O, lepo da še mislite na našo muco! Strašno radi jo imamo in revica se počasi privaja tolikšni pozornosti! Z dotikanjem je nič ne silimo, crkljamo jo samo toliko, kolikor sama dovoli. Včeraj me je skoraj kap, ko je "dovolila" Bobiju ostati v spalnici. Pa smo drnjohali: Bobi pri moji glavi, Bejbi - smo ji dali kar to ime - pa pri mojih nogah Vsakič, ko grem mimo - še vedno namreč noče iz spalnice, največ do praga gre - jo ogovarjam in pobožam, pa hrano ji tudi najprej dam iz roke, šele potem skodelico... In počasi se je navadila, da ji nočem hudega in da ne bo tepena - tako se je do nedavnega vedla - če bo pojedla to "čudo prečudno", ki je v skodelici Mislim, da so ji briketi še največja uganka. Jih pa pospravi. Ponoči, skrivaj Sinoči je bil hec, ko mi je dovolila, da sem jo čohala po prsih, skoraj po trebuščku, pa je zadremala. Ko ji je kapnilo, kaj se godi, me je pa hop ugriznila. Pravzaprav samo prijela, stisnila ni pa čisto nič. In ker roke nisem umaknila, ji je postalo nerodno! Tisti, ki imate muce, že veste, kako smešen je muc, ko mu je nerodno... Kaka in lula v pesek, žogice se še vedno boji, z vrvico se pa že malo poigra, ampak zelo sramežljivo. In pred dvema dnevoma se je začela umivat. Prej tega ni počela, zdaj pa ves čas. In tako lepo se sveti! Ko se bo malce poredila, jo bom spet pofotkala. Upam, da že skupaj s Bobijem Veseli smo, da jo imamo in je ne damo za nič na svetu! Pozdravček vsem, tudi vašim mucam in sploh vsem hišnim ljubljenčkom! Vrana

25. apr 2006 18:42

Joj, kako sem vesela za vašo Bejbi, da se počasi prilagaja na novo življenje. Revica mala, saj zanjo je to že pravi luksuz. Prav smili se mi, ko berem tvoj post, česa se vse boji. Pa to so popolnoma normalne stvari za muce. Tvoja pa v "jok". Sicer pa se bo vsemu privadila. Glavno je, da jo imate radi. Vrana, pa počohljaj jo še v mojem in Fricovem imenu. ) Julija

26. apr 2006 7:50

Pa se človek kar bolje počuti, ko izve dobre novice. Lepo in radi se imejte. lp zinka

26. apr 2006 10:27

Polupčkani in počohljani vsi po vrsti! Moji in vaši Pozdravček Vrana

26. apr 2006 10:48

Pozdravljena Vrana! Že od začetka spremljam temo in se ti javljam, da ti tudi jaz izrazim podporo. Sicer sem pa pred dvema mesecema tudi sama posvojila eno muco najdenko - Mišo. Najdena je bila med bloki in čisto shirana ... ker se na oglase, da je muca najdena ni nihče odzval, sem se odločila, da jo posvojim kar jaz sama. Vrana, vse to kar opisuješ mi je znano (sicer v blažji obliki). Tudi Miša se nazačetku ni pustila božati, bila je zelo nezupljiva. Pred desetimi dnevi je bila tudi na sterilizaciji. Sedaj je pa prava scrkljanka, tudi lepo se je poredila, najbolj pa je zaljubljena v svojo umetno miško (poimenovali sva jo Puki ) ... ne moreš verjeti kaj vse dela ljubezen, nežnost in potrpežljivost - moja Miša je živ dokaz. Lep pozdrav in nam še naprej poročaj kako se držita Bejbi in Bobi. MissLady Sporočilo je spremenil(a) MissLady dne 26. apr 2006 10:48:39

26. apr 2006 12:42

Super, MissLady! Vesela sem, da je še toliko dobrih ljudi na svetu. In mislim, da se ljubezen, sočutje in dobrota nenehno pretakajo med temi naslovi.... V dobro tudi teh ubogih zavrženčkov in najdenčkov. Prej se nisem tako dobro zavedala, v kakšni bedi živijo. Zdaj, ko vidim, kako raztrančirana je Bejbi, se sprašujem, kakšni ljudje so to, da lahko naredijo tako grdobijo in zavržejo živalco. Ali pa ne skrbijo zanjo.... Za vsako spremembo (beri: napredovanje), pa boste na kulslo itak izvedeli prvi! Pozdravček, pa hvala za podporo! PS: Prejšnje Bejbi ne bomo nikoli pozabili. Zjutraj se mi je čisto zalomilo: strašno rada je bila v kurilnici, in ko sem se odpravila tja, mi je tako zelo nekaj manjkalo... Vrana