Pomagajmo bobiju

2. maj 2006 12:10

Vrana je že kaj novic o vaši muci zinka

2. maj 2006 14:03

O muci, žal, nič novega. Sem poizvedovala pri sosedih, ki sem jih ujela zunaj, pa je nihče ni videl. Samo čakam še lahko, pa kakšen krog naredim po okolici... Vrana

3. maj 2006 13:40

Ohjoj Vrana... sem šele sedaj prebrala tole "novico" o Bejbi, ko sem prišla v službo. Tudi jaz ti sporočam, da močno držim pesti zanjo. Dvomim da bi se odpravila nazaj k staremu lastniku, saj tudi živalica ve kje ji je lepo in kje ne. Velika verjetnost je, da je odšla samo na sprehod. Mački imajo zelo močno razvit instinkt. Pred leti mi je pred veterinarsko ambulanto popihal muc in se po dveh dneh vrnil sam nazaj domov (cca. 2 km). Poti ni poznal, saj sem ga k veterinarju vozila v zaprti košari v avtu. Tako da obstaja upanje tudi za tvojo Bejbi, sem močno prepričana. S tabo smo! MissLady

4. maj 2006 9:55

Vrana kaj še zmeraj nobene spremembe držim pesti za najboljšo rešitev lp zinka

4. maj 2006 10:01

Če bi Bejbi lahko vse to prebrala, bi se gotovo že vrnila v topli dom. riba-ribica

5. maj 2006 15:35

O, MissLady, ko bi vsaj držalo to, kar pišeš. Zdaj me tri dni ni bilo doma in sem ves čas prenašala telefon v žepu. Odločila sem se, da bom k lepakom, ki visijo po okolici, dodala še fotografijo. Prav grozno je, ko ji vsak dan nalijem svežo vodo in upam, da bo posodica z briketi prazna... Skoraj vsako noč sanjam, da je prišla nazaj Res, Terezija in ribica, ko bi Bejbi vedela, koliko vas je, ki z mano mislite nanjo, bi že zdavnaj prihlačala nazaj... Vrana

5. maj 2006 19:55

upanje umira zadnje, čakamo nalepo rešitev. vrana drži mesti lp zinka

5. maj 2006 21:54

Upam na srečen razplet te žalostne zgodbe. lp Julija

6. maj 2006 15:13

Ta-daaa!!! Upanje nikoli ne umre, res, in prav je tako! Medtem, ko sva z mojim frizirala zelenico na vrtu, jo je nekaj črnega, majhnega in kosmatega mahnilo proti nama. Ja, bila je naša nova Bejbi! Živa in zdrava! Ko sva se po prstih odpravila k njej, pa jo je premagala njena plahost in jo je ucvrla - v sosedovo drvarnico, na las podobno njenemu prejšnjemu domu Takoj sva stopila v akcijo, beri: k sosedom, in se dogovorila vse potrebno. Ker so pred nedavnim, na enak način kot mi, iskali izgubljenega muca, so takoj zapopadli, kako in kaj, in Bejbi bo gotovo v nekaj dneh doma. Doma doma. Hrano in streho nad glavo je imela in ji ni prav ničesar manjkalo, razen ljubezni. Hvalabogu so tudi ljudje iz sosednje hiše mačkoljubci... in ve z mano! Brez vas bi dosti več solza preteklo pri naši hiši Poročam, ko bo kaj novega! Pozdravček! Vrana

6. maj 2006 15:20

Vrana, še je pravica na tem svetu! Saj sem vedela, da se Baby ni mogla kar tako v zemljo vdreti. Ne veš, kako me je razveselilo tole tvoje pisanje. Samo, da ste se spet našli, juhu Baby pa pošiljam mačje pozdrave od našega Timija. Blanchy