10. apr 2006 14:20
No če pomislim kaj zdaj najraje je moja prvošolka - žal bolj malo. Številka ena so tortelini (začuda mesni), lahko povsem brez omake ali samo s parmezanom, potem vsi ostali makaroni z minimalno katerekoli omake (najraje brez). Potem njoki z omako iz tunine in kisle smetane. Potem pa že dolgo nič. Pogojno je še govejo juho (no v glavnem rezance z minimalno juhe), perutninsko rižoto (zelenjavo zbrska ven), mesno lazanjo. Občasno hrenovke, brez kruha, zraven ketchup. Od salame je samo poli, od kruha samo belega, če ni bel mora biti vsaj brez skorje. Naprej - pire krompir, pečen krompir v pečici, pomfri (seveda, no doma ga ne delamo), nekajkrat je jedla celo matevža. Ribe v obliki delamarisove turistične paštete in včasih ribje panirane palčke (nihče drug jih ne je v družini, tako da je privilegij, če jih dobi). Od mesa še najraje piščanca, redko puranja prsa. Praktično nobene zelenjave razen svežega korenja in paradižnika. Hvala bogu vse sadje, čeprav malo. Od sladkarij samo črno čokolado in domači štrudelj. Ne je praktično nobenih mlečnih stvari razen pudinga in včasih kakšne sadne skutke, nobenega sira, mlečnega riža, kaš. Da ne bo pomote - vse je na našem jedilniku, vse je poizkusila pa pravi, da ji ni všeč. Ponudim in vržem stran (oz. je mami kanta). Sem pa ugotovila da se ne splača sekirati. Težka je povsem normalno, kri ima dobro, bolana letošnjo zimo in pomlad še ni bila. Jaz se lahko v tla zabijem s svojimi polnozrnatimi kruhi in zelenjavo, če noče jesti je vse zaman. Veseli me da je še kje kakšen kuhar ki mu je mar za prehrano naše dece. V naši šoli so kuharice očitno že dvignile roke (jejo seveda ful dobro -pica štručke, rogljičke, hrenovke, včasih je za kosilo tudi repa in matevž pa pečenica, ampak sem prepričana da veliko vržejo stran). Pomagala nisem... ali pač? Pa srečno! Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca