Nekaj nenavadnega

NE MI SE SMEJAT!!!

Danes je miren spokojen dan. Naj vam napišem, kaj se mi je zgodilo.

Že nekaj časa imam prilepljene listke, da se spomnim narediti oz. poklicati po telefonu. Vsak dan odlašam, pa spet odlašam... No, končno, da opravim te zaostale stvari, hočem po telefonu poklicati osebo, za katero sem imela "spominski listek"... Slušalko držim na ušesu, prst imam pripravljen nad telefonom, da začnem tipkat številke..., odenkrat telefon zazvoni; dvignem slušalko - na drugi strani človek, ki sem ga nameravala poklicati. ...začudenost...

Čez nekaj časa, imam pripravljeno ovojnico, ki jo moram odnesti čisto na drugi konec... dvignem se s stola, nakar se odprejo vrata in ta oseba, kateri je bila ovojnica namenjena, na vratih. ...začudenost...

Še enkrat, grem v dvigalo, premišljujem o nekomu, dvigalo pride v pritličje in... pred vrati stoji tisti, o katerem sem premišljevala.

Kaj mislite, da nisem slučajno postala "čarovnica"?

Pozdravček!

4. apr 2006 15:12

Take in podobne stvari se nam vsem dogajajo. Seveda pa nekaterim bolj, drugim manj. Odvisno od človeka, koliko je pri stvari. Pri avstalskih domorodcih ne potrebujejo nič telefona, pri njih deloje vse na telepatski način. V civilizaciji pa teh stvari nismo negovali, zato pa sedaj potrebujemo telefone in podobno tehniko. Kakor kali, želim ti prijazen dan in vse dobro. Kraški pozdrav, antonija

4. apr 2006 15:32

Dragička moja... se ti pa dogaja... Pozdravček, l

4. apr 2006 15:35

Dragička, jaz pa se smejim že pol ure, na tvoj račun. Izredno si duhovita, zelo poztivno uplivaš na človeka, vsaj name. Rabili bi več takih"čarovnic" na Kulinariki, pa brez zamere. lp Anamarija

4. apr 2006 15:43

Anamarija1, Pozdravček!

4. apr 2006 16:46

Danes sem se v trgovini zaletela v večje ogledalo in sama sebi rekla: Joj, oprostite prosim. Zadnjič sem bila na sodišču in varnostnik me vpraša kam grem itd. in stegne roko proti meni in jaz se seveda rokujem. Prijazno me opozori, da želi mojo torbico, ki jo mora spustiti skozi rentgen. Totalna blamaža. Suzi

4. apr 2006 16:57

SuzanaZ, hvala, da si nam povedala, saj sem se do solz nasmejala. Imela sem sodelavko, ki je običajno hodila v službo z avtom. Ko je nekega dne prišla peš, je šla vseeno na parkirišče. Po? Saj je tam parkirala samega sebe, šele potem se je zavedala, kaj počne. Tudi meni se je zgodilo, da sem hotela peljati kolo v klet in se nekje na poti spomnila, da sem ga zjutraj pustila doma. Stvar navade pač. Zato je dobro misliti na tisto, kar delaš. Tukaj so stvari zabavne, lahko pa ... Pozdravček riba-ribica

4. apr 2006 17:42

Ampak pri Dragički pač ne moremo govoriti o navadi. Njej so se zgodile čist druge stvari. Tud men se včasih z osebami s katerimi sem si zelo blizu - npr. mama - včasih jo kličem po telefonu in je zaseden - zato, ker ona ravno takrat kliče mene. Velikokrat skuhame enako kosilo,... Ampak, da bi se mi pa dogodilo toliko "takšnih" dogodkov na en dan - no, to pa še nikoli. Pa bi mi bilo všeč - sem nora na takšna "čudna" dogajanja in reči. Lp, Vanja vanjatajnsek

4. apr 2006 18:54

Tudi neni se včasih zgodi kaj podobnega in hči me je že proglasila za čarovnico. Samo to se zgodi le če kaj rečem brez premisleka. Primer: okoli hčere se je sukal en fant in ko mi to pove ...čez čas vprašam kaj študira ..in reče da ne bom nikoli uganila ..in bleknem: teologijo. Nekaj dni nazaj jo vprašam : " stric te pa že dolgo ni klical ,ne?"( občasno varuje dva fantka in "stric " je njun očka).Kmalu po tistem jo je poklical,pred tem pa že 2 ali celo 3 mesece nič. . Kar večkrat se mi zgodi kaj podobnega. LP Aki

4. apr 2006 19:18

Meni se pa le sanje uresničujejo....Ampak sanje....ki jih sanjam....ne sanje....ki si jih želim... Teka

4. apr 2006 20:27

Dragička moja, svet je poln presenečen in nenavadnih naključij.j...Da si pa ti prava črovnica, sploh ne dvomim. Tu na Kulinariki nas je kup takih...Mamamia mamamia