Menopavza

8. apr 2013 16:51

No, to obdobje je res zelo pisano. Sama sem se tudi s tem spopadla. Težava je bila v tem, da sem delala z ljudmi in je bilo zelo neprijetno to oblivanje in tudi razpoloženje se je menjalo. Sem sicer zelo racionalna glede obvladovanja počutja, ampak zgleda, da se vedno pač ne da. Po posvetovanju z osebnim zdravnikom in ginekologinjo sem se odločila za hormonsko podporo. Dala mi je tablete, ki so bile enkratne-nisem se zredila in tudi niso tako močne. Saj pravijo, da ni zdravo-samo včasih je morda na račun kakega leta, če gre kaj po slabem reskirat. Upam, da se boste lahko kaj pogovorili in želim tvoji mami vse najboljše.

8. apr 2013 17:23

Vanja, o takšni telesni konstrukciji, ki zgleda, kot okostnajk! Sicer, se ne sekiram preveč, življenje je pač treba vzet kakršno je! Bom pa upam toliko prej rešena!!!

8. apr 2013 18:19

Kvačkarica,

hormonske težave sploh niso nič nenavadnega pri ženskah, ki imajo v telesu PREMALO maščobe. Lahko se sprijazniš, lahko pa kaj tudi narediš zase. Discipliniraj se, tako kot se morajo eni v eno smer, se daj ti pač v drugo. Pa kar ne reci, da ne moreš (jasno, saj tudi večina debeluhov "ne more" shujšati").

8. apr 2013 18:34

Meni najbolj pomaga Maca. Veliko bolje se počutim, nimam več takšnih nihanj razpoloženja. Tudi telesno sem bolj aktivna. Imam sicer še menstruacije, ponavadi 3 dnevne, ampak minejo brez težav. Res deluje stilimulacijsko.

Zadnji mesec pa sem slučajno ostala brez Mace, kí sem jo jemala več kot leto dni. Rezultat porazen, ne samo razpoloženje, boleča menstruacija, še zbolela sem. 

Nisem pa za hormonsko terapijo, dovolj sem jo imela celo življenje. Moja mami je po njej dobila ciste na dojkah.

Sem´pá slišala da tudi soja dobro vpliva na hormone v meni. 

8. apr 2013 19:12

Jaz sem pa v tem obdobju življenja imela neizmerno srečo. Menopavza je šla mimo čisto neopazno in ni vplivala na kakovost mojega življenja. Morda je temu botrovalo tudi to, da sem s tem živela čisto neobremenjeno.

Se mi zdi, da je mojega moža, v obdobju njegove andropavze, mnogo bolj metalo

8. apr 2013 19:18

Sem sicer poskušala tudi s hormonskimi obliži in je bilo bolje. Potem sem čez čas uporabljala le neke sojine kapsule in je bilo prav tako v redu, ponoči ni bilo več potenja in čez dan me ni zona oblivala, tudi razpoloženje se je popravilo. To je pa tudi vse, kar sem se trudila oko teh "težav", vsega skupaj nekaj mesecev.  Pridejo in minejo.

Bi pa rekla, da je veliko resnice v Vendelininih besedah.

8. apr 2013 20:06

Ne vem zakaj se vse tako branijo-te hormonskih tablet. Če hočeš, da je bolje jih pač ješ, če hočeš, da je vse naravno jih pa ne jemlješ in se pač poslužiš naravnih načinov. V enem od zgodnjih postov sem zasledila sojo....pred ne še tako dolgo časa je bilo po medijih ravno okoli soje veliko govora, da je baje najbolj gensko spremenjena kulturna rastlina in temu primerno tudi "nezdrava". Ne vem. Sama jo kar precej uživam, ker mi je všeč.

Jaz zaradi svojih zdravstvenih težav jemljem hormonske tablete žeskoraj 15 let. Pri 25 sem prebolela raka na jajčnikih in če jih nebi jemala bi bila od takrat naprej v menopavzi. Sem pa vmes, ravno zardi vseh mogočih stranskih učnkov,  ki naj bi jih povzročali, prekinila z jemanjem in povem vam da pri 25 ni fino če te obliva,  če si "siten" in depresiven. Vsako minuto druge volje. Boleča glava in neprespane noči...... Ne za mene in ne za moje bližnje. In ne, Vendelina, po po leta zakona nisem bila že vsega naveličana in nisem zato sitnarila... Tako da jih zdaj redno jemljem že 13 let in....še sem tu.

8. apr 2013 20:33

Hema, me govorimo o menopavzi, ki pride z leti, po naravni poti. Ne primerjaj jabolk in pomaranč.

9. apr 2013 16:47

Lomnol, hvala za vzpodbudne besede, z obilo volje se marsikaj napravi, tako kot praviš....Ne samo, sam sebe objokovat, nekaj je treba napravit zase! Ampak, veš zredit se pa res ne morem!

9. apr 2013 17:56

Hehehe, jaz pa ne morem shujšat (no, lahko, ampak v glavnm tako, kot je Mark Twain nehal kaditi).

Če ti kaj pomaga - imamo kolegico, ki tudi ni mogla spraviti teže niti do spodnjega minimuma normale, pa se je vzela skupaj, ko je bilo treba narediti otroke in ji je zdravnik namignil, da bi bilo dobro, če bi le imela malo več mase okrog reber. Odmerila si je za vsak dan en dodatni obrok - pošten kos kruha. Takšen, da jo je že ob pogledu nanj zvilo (no, mi "ostali" bi rekli, da ga je bilo ravno za eno dobro malico). Razrezala si ga je na kockice, jih postavila na krožnik na polico in vsako polno uro pojedla eno, od jutra do večera. In je šlo, sicer počasi, ampak vztrajno, v dveh mesecih se je nabralo za eno kilo. Pa če se še malo posiliš, pa si poleg vsake kockice podtakneš še četrtinko oreha, pa tudi ne bo škodilo. Počasi se daleč pride.