Menopavza

8. apr 2013 14:31

To je tako kot puberteta, pri vsakemu drugače izbruhne. Jaz sem bila bolj melanholična in mi je šlo velikokrat na jok.

8. apr 2013 14:36

Kako si si pomagala? Kakšni dodatki k prehrani ali ti je bilo bolje, ko si se izjokala? Hudo mi je, ko jo vidim, da je kosilo in zadržuje solze... Pa se veliko pogovarjava o tem kako se počuti, kaj si želi, kako ji lahko pomagam. No, če smem še omeniti, da očete niti videti ne more. Je pestro pri nas doma  se zavedamo, da je to naravno, ampak bi ji rada kako to olajšala.

8. apr 2013 15:12

Jaz enako. Hitreje so mi prišle solze v oči, vse me je ganilo. Jezna pa res nisem bila na nikogar. Ravno nasprotno, tako da, mogoče mamo muči še kaj razen prehod v meno.

8. apr 2013 15:21

Skrbite, da bodo zavese poravnane. Sicer je pa to zadnji namig narave, da se otroci počasi postavite na noge in se odselite od doma, da lahko mame divjajo po mili volji.

Sonja

8. apr 2013 15:21

Nimam slabih izkušenj iz tega obdobja, tako da nasveta nimam, razen, da naj gre pogosto ven, v naravo. To pa pomaga, da prideš čisto nov domov. In veliko pogovorov, prijetnih, pozitivnih.

8. apr 2013 16:15

Tvoja mama ne bruha ognja zaradi menopavze. Pač pa zaradi tega, ker ji je preprosto - po nekaj desetletjih do vrha glave in še čez, da ljudje ne delajo po pravilih, ki si jih je ona zamislila in jim jih je postavila. IHornoni so izvrsten izgovor, ampak čisto vsega pa niso krivi.

Je pač tako, da ženske nekako živimo v čudnem prepričanju, da vemo za vse okoli nas, kaj bi morali početi, kako bi morali zlagati svoje nogavice v predal, kako bi si morali pripraviti kaj-pa-vem, kako je treba odpirati omarice, da se ne poznajo prstni odtisi - skratka, imamo ene porive, da bi non-stop organizirale vse okrog nas. Nekako mislimo, da vemo, kaj morajo drugi početi in tudi pričakujemo, da so hvaležni, ker tako skrbimo za njih, se sekiramo in kar je še tega.  Resnica je taka, da se nam za tole najedanje nikoli nihče ne bo zahvalil In je pač vprašanje časa, kdaj ukapiramo, da tako ne bo šlo. Da se morda da takole organizirati otroka do kakega prvega razreda, potem je pa treba akceptirati, da čisto vse se pa ni prijelo na plemenu. Da tudi partner po dvajsetih letih morda še vedno ne zna poravnati zavese in da je treba na eni točki odnehati. Ko se to spozna, se dama umiri.

Pred tem je pa v zoprni fazi. Bi rekla. da je tvoja mama tam.

8. apr 2013 16:25

Saj ne živimo več pri mami, smo vsi trije na svojem. 

8. apr 2013 16:29

Ojoj, ne bi o tem! Pri 36-tih nisem niti pomislila, da je mogoče, pa je! Diagnoza- prezgodnja menopavza. Sredi noči vsa mokra in v drgetanju, iščem dlako v jajcu, pa ne vem zakaj....Zavedam se, da me vse jjjjj, zdravniki mi pa ponujajo neke hormonske tablete! Na srečo se to pojavlja pri meni le tistih nekaj dni, ampak je dovolj za cel mesec. Mož me razume in me na srečo podpira, se mi pa že smili, pa si ne morem pomagati. Z homeopatijo je sicer malce lažje, ampak joj.....kako dolgo še! Pol pa te g.dr. potolažijo, da je to normalni pojav pri takšni telesni konstrukciji, ni kaj, lepa tolažba, če oni tak pravijo , pol bo že držalo!!!!!

8. apr 2013 16:49

@ Kvačkarica: O kakšni konstrukciji je govora?

@Vendy: Bullseye!

@Limnol: Odličen nasvet.  "da lahko mame divjao po mili volji" me se spravilo v 

Za Čokino mamo pa nimam nasveta. Edino kar gre meni na živce je neomembe vreden stranski učinek. Darn!

8. apr 2013 16:50

Potem pa še toliko bolj velja to, kar je napisala Vendelina. Hormoni lahko zelo vplivajo na človekovo razpoloženje  in do neke mere je okolica že dolžna to dejstvo vzeti na znanje in ga tudi spoštovati, ampak pač samo do neke mere. Večino mora pa človek tako ali tako pri sebi porihtati sam.

Me pa le zanima, kdo je kriv za poševne zavese, če ste se že vsi odselili?