Najljubša posoda

27. mar 2006 13:07

V Llesnini na Brdu. Ima stekleno pokrovko, kar je res praktično, ker se vidi skoz, kaj se dogaja notri. Sicer pa zdaj pri tem štedilniku (ki ima dvojni vok gorilec) pokrovke niti ne rabim več toliko, ker se vse tako hitro spraži, da včasih niti nimaš časa dajat gor pa dol pokrovke;) Je pa fajn jo met, vsekakor. Rešetka ne vem, ali je bila v tem zraven, verjetno je, je ne uporabljam prav pogosto, ker v voku zelo redko cvrem. Pa vem, da jo imam še od prejšnjega nekje, ampak ker sva se vmes selila, ne vem več, kje sta ti dve rešetki (če sta dve). pri tem voku je super to, da ko ga pomiješ in če se ti ne da drgnit, ga samo na hitro pomiješ in pustiš, da se posuši in potem se vse samo odlepi od nejga, prav hecno!, potem ga samo obrišeš z mokro krpo in je krasen;) je pa težek ko cent, to nekaterim ni všeč, meni je, vsaj ne leti po štedilniku naokrog:) Veri

27. mar 2006 13:20

Jasna1, če hodiš kaj v A, imajo v Metroju vsake toliko časa akcijo - velik litoželezni vok, zraven mreža, lesene prijemalke in steklene posodice z žličkami, vse skupaj stane 20 do 30 evrov, odvisno. Jaz ga imam in sem super zadovoljna. Pri nas pa sem videla litoželezne voke za dve osebi, torej manjše, v več trgovinah (z zdravo prehrano, pa v Sparu, pri sosedu itd). Takega imata mama in tašča, ker pač kuhata samo za dva. Kot je rekla Veri, meni pokrov sploh ni pomemben (imam pa ga, saj je v kompletu), saj je praženje tako hitro gotovo, pa še primerno ni jedi cmariti v pkritem voku. Bolj se uporablja, če na mreži, nameščeni na vok, kaj pariš. Pozdrav, Mamamia mamamia

27. mar 2006 14:30

Že od četrtka prebiram, katera posoda vam je najljubša. Nekako premišljujem, kaj je meni najljubšega oz. kaj najraje uporabljam. Nikakor ne morem izločiti skorajda ničesar. Pravzaprav vsaka posoda ima svoj namen uporabe. Če se delajo dva zrezka je ta, če je družina zbrana, se zrezki delajo v taveliki; juha se kuha v tem loncu; rižota v tistem; vok je za tako pripravo hrane; panira se v črnih emovih kozicah (spet: manjša in večja); krompir v oblicah se kuha v tej posodi; džuveč se peče v tej glineni, jajca se pečejo v eni ponvi, palačinke v drugi; ekonom je za to hrano. Isto velja za pekače: ta je za biskvite, oni je za prekmursko in podobne vzhajane gibanice, veliki je za drobne kolačke in rulade, glinen pekač za srnin hrbat, tortni modeli, model za šarkelj, majhni modelčki za orehe, za šarmole, za medvedje šape... Skratka, ne morem reči, da mi je nekaj od posode odveč. Res pa je, da marsikatero uporabljam le enkrat - dvakrat na leto (recimo, veliko glineno s pokrovom za polnjene paprike ali sarme pečene v pečici). Pozdravček!

27. mar 2006 15:26

Glede posode se zaradi pomanjkanja prostora v kuhinji drzim minimalizma - to se pravi, vsaj nacelno :)) Zaenkrat imam stiri rostfrei lonce (od 1.5 do 10 litrov) in veliko visoko ponev s steklenim pokrovom - zadnja je moja najljubsa vecnamenska, od cvrtja krofov, dusenja zrezkov, kuhanja juhe do priprave chili con carne. Kadar me nakup kaksnega novega lonca neustavljivo zuli, se od enega starega podobne velikosti poslovim in ga oddam na anonimni Karitas, torej ob hisni smetnjak, odkoder navadno izgine v nekaj minutah. Isto velja za kavne skodelice in kroznike, ki se jih navadno prej navelicam, kot se mi razbijejo. Zbirko dopolnjujeta dve caffetieri, dva pekaca iz jenskega stekla s pokrovi in - ne se prevec smejat - tri steklene posode razlicnih velikosti, ki so bile njega dni sestavni deli v vratcih pralnih strojev :))) (ni boljse posode za mesanje testa, pripravo solat in peko narastkov). Od posod za shranjevanje hrane prisegam na steklene Frigoverre s plasticnimi pokrovi, katerih edina pomanjkljivost je, da se kar pogosto kaksna razbije - ampak potem je vsaj prilika za zavit cez mejo in kupit kaksno novo:)) Ob ogledu Aga Shopa prejsnji teden pa sem skoraj kupila eno kot cent tezko litozelezno ponev "za seme", se sreca, da me je moj dragi zabremzal - ze tako sva komaj pretovorila polni potovalki novo nakupljenih knjig do letalisca (podrobnejse porocilo o Aga Shopu se sledi). Imam pa eno bolezen, ki jo je opisovala ze Slavenka Drakulic v knjigi Kako smo preziveli komunizem - kupljeno embalazo, ki se mi zdi se uporabna, zelo tezko vrzem stran. Zato pomivam in shranjujem kozarce od kupljene vlozene zelenjave, banjice od sladoleda ali kislega zelja, vcasih pa celo velike jogurtove kozarce. Pridejo mi kar prav pri kaksnem hitrem zamrzovanju ali kadar je treba razdelit sorodnikom v megalomanskih kolicinah skuhan chili con carne ali segedinski golaz, skratka, vse enoloncnice, za katere je znano, da so boljse, ce jih kuhamo v velikem kotlu:)) lp, proxima

27. mar 2006 15:40

Proxima, jaz tudi imam veliko zbirko steklenih Frigoverre posodic, raznih oblik in velikosti. Celo, ko sem bila nekaj let nazaj na izletu na Elbi, sem v samopostrežni naletela na nizek steklen pladenjček s pokrovom, tako da sem celo od tam prinesla Frigoverre. Meni se še nobena ni razbila, so mi pa določeni pokrovi počili, na robu so se zatrgali. Kaj misliš, a se jih da dobit tam čez. Pri nas sem spraševala, pa ni možno dobiti samo pokrove. Pozdravček!

27. mar 2006 17:31

@dragicka: po mojem ne skodi kar prijet kaco za usesa, torej pisat proizvajalcu (Rocco Bormioli), ce je mogoce kupit pokrovcke loceno (naslov dobis na netu: divcasa@bormiolirocco.com). Sem sla takoj zdajle pogledat, ce slucajno pokrove razbitih posod se sparam, pa so ocitno sli rakom zvizgat v eni od mojih kampanjskih cistilnih akcij. Lahko ti pa obljubim, da bom od zdaj naprej mislila nate in ti poslala pokrovcek vsake posode, ki se mi bo razbila (pa ne misli, da jih tako pogosto razbijam iz kaksnih folklornih razlogov - macji raziskovalni protokol zahteva, da je treba za ogled vsebine posodo zabrisat s pulta:))) in kadar sem preslampasta, da bi kaj takoj pospravila, dobim pogosto kaksno tako lekcijo:)) lp, proxima

27. mar 2006 22:21

Proksima, jaz tudi kopičim banjice od sladoleda, plastične posodice od skute, jogurtove lončke manjše in malo večje, pa kozarce od oliv, kislega zelja in repe, pa še bi se kaj našlo. Vsake toliko časa naredim čistko, potem pa spet zbiram. Porabim bolj malo... Hvala za nasvete glede voka, punce. Bo moja naslednja investicija. jasna

28. mar 2006 9:43

WMF lonci in posode, Tefal, ekonoma ne uporabljam, pa vok, pekači po dragičkino. Mahnjena sem na keramiko krem in pastelnih barv (a la Liboje), eno od vaz iz Merkurja z lesenim vstavkom vsekakor moram dobiti, pa dodatke iz inoxa (doze za shranjevanje), steklene vaze vseh oblik, ampak samo prozorne. Tako kot proximo in jasno tudi mene obseda shranjevanje embalaže, ki jo potem le malokrat uporabim. Jo pa potem lepo čisto in posortirano ekološko osveščeno odvržem v za to namenjene zabojnike, s kozarci za vlaganje pa osrečim taščo ali pa kako bolj pridno gospodinjo od sebe. Lp Dolores

1. apr 2006 21:35

proxima je napisal/a:

Glede posode se zaradi pomanjkanja prostora v kuhinji drzim minimalizma - to se pravi, vsaj nacelno :)) Zaenkrat imam stiri rostfrei lonce (od 1.5 do 10 litrov) in veliko visoko ponev s steklenim pokrovom - zadnja je moja najljubsa vecnamenska, od cvrtja krofov, dusenja zrezkov, kuhanja juhe do priprave chili con carne. Kadar me nakup kaksnega novega lonca neustavljivo zuli, se od enega starega podobne velikosti poslovim in ga oddam na anonimni Karitas, torej ob hisni smetnjak, odkoder navadno izgine v nekaj minutah. Isto velja za kavne skodelice in kroznike, ki se jih navadno prej navelicam, kot se mi razbijejo. Zbirko dopolnjujeta dve caffetieri, dva pekaca iz jenskega stekla s pokrovi in - ne se prevec smejat - tri steklene posode razlicnih velikosti, ki so bile njega dni sestavni deli v vratcih pralnih strojev :))) (ni boljse posode za mesanje testa, pripravo solat in peko narastkov). Od posod za shranjevanje hrane prisegam na steklene Frigoverre s plasticnimi pokrovi, katerih edina pomanjkljivost je, da se kar pogosto kaksna razbije - ampak potem je vsaj prilika za zavit cez mejo in kupit kaksno novo:)) Ob ogledu Aga Shopa prejsnji teden pa sem skoraj kupila eno kot cent tezko litozelezno ponev "za seme", se sreca, da me je moj dragi zabremzal - ze tako sva komaj pretovorila polni potovalki novo nakupljenih knjig do letalisca (podrobnejse porocilo o Aga Shopu se sledi). Imam pa eno bolezen, ki jo je opisovala ze Slavenka Drakulic v knjigi Kako smo preziveli komunizem - kupljeno embalazo, ki se mi zdi se uporabna, zelo tezko vrzem stran. Zato pomivam in shranjujem kozarce od kupljene vlozene zelenjave, banjice od sladoleda ali kislega zelja, vcasih pa celo velike jogurtove kozarce. Pridejo mi kar prav pri kaksnem hitrem zamrzovanju ali kadar je treba razdelit sorodnikom v megalomanskih kolicinah skuhan chili con carne ali segedinski golaz, skratka, vse enoloncnice, za katere je znano, da so boljse, ce jih kuhamo v velikem kotlu:)) lp, proxima

Proxima, nestrpno čakamo na poročilo o Aga Shopu! nola

1. apr 2006 23:05

Jaz svoje AMC posode ne dam za nič na svetu. Sicer pa imam kozarcev, skled, jedilnih servisov, pekačev in vse te krame malo morje. Vse mi je všeč, vse uporabljam, kar mi ni bilo po volji sem že zdavnaj razdala. lp Vesna