Priprava kač ?

22. mar 2006 10:46

Ja Dragička, samo ne iz kač. ) Julija

22. mar 2006 10:54

Mislim, da nas župca malo vleče. jasna

22. mar 2006 18:19

No ja, roko na srce, če bi kače prodajali lepo očiščene in v filejih, bi jih gotovo pokusila, sem prevelik firbec, da bi kaj kulinaričnega zamudila Pač rada jem Pa še iz svoje kože ne morem he he he Pozdravček! Vrana

22. mar 2006 18:26

Ti na srečo ne moreš iz kože, Vrana, kačo pač lahko daš... jasna

22. mar 2006 19:10

Nič vas ne vlečem. Lepo očiščena kača sploh ne zgleda grozno. Okusi so seveda različni. Jaz na primer še nikoli nisem jedla polžev, vampov pa od malih nog nič več. Me spominjajo na gosenice. Nekomu drugemu je to poslastica. Tudi konjsko meso ne jem, nekdo drug pa prisega prav na to meso. Priznam pa, da kač nisem nalovila sama. Bi jih tudi še danes jedla, ker je meso resnično okusno. Enkrat sem jo prinesla domov, ker jih nismo mogli vseh pojesti. Mama je seveda poskusila - s predsodkom, normalno. Se je izgovorila, da sem meso preveč solila.

21. jun 2006 20:51

No župca, naj te pozdravim. Nisi namreč nobena izjema, tudi jaz sem jedla goža na podoben način kot ti, samo da mi rabimo ogromno česna in smo ga natrli z njim in potem spekli. Se pa spomnim, da je babica tudi solato naredila iz slepca-kače. Kot da bi jedel govedino na solati, samo meso je bolj belo in nežno. Sem pa bila enkrat v Frankfurtu in me je prijateljica peljala na otvoritev neke posebne kitajske restavracije, kjer jedo pajke, ščurke, kače in....V začetku mi ni bilo vseeno, potem pa je moj firbec prevagal in sem poskusila. Vam povem, okus je bil božanski, samo za juho mi niso povedali iz česa je skuhana. No, na moje vztrajanje pa so mi rekli, da je ena iz želve, druga pa iz neke velike kače. Vse jedi so bile skuhane in pečene, poslastica pa en velik beli cmok nafilan iz nog nekih pajkov in prelit z polževo omako, pa sladko je bilo. No v soboto pa sem bila povabljena na polžji piknik, in sem se ga seveda z veseljem udeležila. Je eden pripravil polže na žaru, te naše navadne , ki s sabo nosijo hišico. Je bilo zelo okusnoo. Kyara

21. jun 2006 21:02

kače, no way, sej mate dost drujga mesa katti

21. jun 2006 21:20

Kyara hi, prs. posreduj mi recept za polže na žaru. Ja pa seveda ,kako jih očistiti. Lp > siba

21. jun 2006 22:01

Pa saj ni res;kakšna tema ne bi je jedla niti pod razno,ker mi je to najbolj ogabna žival;moram pa povedati,( da sem jo vseeno malo pobožala, ampak čisto malo in še to je bil piton)Pojedla bi jo samo v primeru,da ne bi vedela kaj jem in da,bi bila tako pripravljena da se ne bi opazilo da je kača. LP mamazeljka

21. jun 2006 23:31

Kača je zapeljala evo, in evo, zato smo tu. Kače so različne. Če ne prepoznaš strupene, je konec s tabo. Le nekaj ur življenja ti je ostalo v slučaju, da nimaš pravočasne zdravniške pomoči. Črna mamba ker je črne barve (njena usta so črna) pomeni smrt in ona je smrtonosna kača če te piči, živiš samo od 20 sec do minute,enako zelena in .... PEHTRAN Artemisia dracunculus Zelišče je sprva veljalo kot zaščitnik pred kačami in zmaji. V srednjeveški Franciji so ga poznali kot zmajevo zelišče; z njim so zdravili ugrize kač in drugih plazilcev.Danes ga raje uporabite v kulinarične namene (potica,štruklji,biskvit...) V Sloveniji živi 11 vrst kač. Strupene so le modras, laški gad in gad. ZAKAJ SE JIH BOJIMO?!? Med strupenjačami je najpogostejši in največji modras (Vipera ammodytes), ki ga zlahka prepoznamo po značilnem rožičku na koncu gobca. V dolžino lahko doseže do 1 m. Nekoliko manjši, do 80 cm dolg, je laški gad (Vipera aspis). V Sloveniji je skoraj sedemdeset let veljal za izumrlo vrsto, nedavno pa smo ga ponovno zasledili na prisojnih pobočjih Breginjskega kota. Gad (Vipera berus), ki je najmanjši med strupenjačami (v dolžino doseže do 70 cm), živi večinoma v gorah, v nižinah je zelo redek na hladnejših in vlažnih mestih. Naše strupenjače od daleč lahko prepoznamo po čokatem telesu in zelo kratkem repu, večinoma pa tudi po značilnem cickcak vzorcu na hrbtu. Vendar je ta lahko pri nekaterih osebkih gada in pri laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi popolnoma črni primerki brez vzorca. Pogled od blizu nam razkrije, da imajo strupenjače navpično zoženo zenico, ki jim omogoča, da so lahko dejavne tudi v mraku in ponoči, ko love manjše glodavce. Takšno zenico pa ima tudi črnostrel ali mačjeoka kača (Telescopus fallax), ki sodi med polstrupene kače. Strupnik ima nameščen globoko zadaj v ustni votlini in zato človeku ni nevaren. V Sloveniji živi le na Primorskem, kjer je izjemno redek. Hrani se predvsem s kuščaricami, glodavci in manjšimi kačami. Preostale vrste naših kač nimajo strupnikov in človeku prav tako niso nevarne, vendar vrste, ki plena prej ne ubijejo, iz preoblikovane žleze slinavke izločajo strup, ki po drobnih kanalčkih v nebu teče v ustno votlino. Njegova glavna naloga je, da plen omami in s tem omogoči lažje požiranje, pomaga pa tudi pri prebavi. Popolnoma brez strupa sta le navadni in progasti gož. Podobno kot udavi in pitoni plen najprej ovijeta in zadušita, šele nato se lotita požiranja. Progasti gož (Elaphe quatuorlineata) v takšnem položaju sicer grozeče sika, a skoraj nikoli ne uporabi zob. S svojim mogočnim videzom največje evropske kače (v dolžino doseže tudi do 2,5 m) se mu na ta način marsikdaj uspe rešiti. V Sloveniji smo ga v zadnjem času zasledili le na Steni pri Dragonji. Podobnost z gadom najpogosteje z življenjem plača smokulja (Coronella austriaca), razmeroma majhna in počasna kača. Na strupenjače ne spominja le po temnem vzorcu na hrbtu in glavi, temveč tudi po načinu razmnoževanja. Večina kač namreč položi oplojena jajca pod kupe gnijočega listja ali razpoke v skalah, kjer jih prepusti na milost in nemilost materi Naravi. Naše strupenjače in smokulja pa polegajo žive mladiče. Oplojena jajca ostanejo v telesu samice, vse dokler se mladiči ne izležejo. Tako lahko samica med razvojem zarodkov s sončenjem aktivno poskrbi za primerno toploto, nujno za njihov razvoj. Tak način razmnoževanja, imenovan ovoviviparija, omogoča nekaterim plazilcem obstoj tudi v hladnejših okoljih s kratkim poletjem. Ob mlakah, ribnikih in rekah po vsej Sloveniji pogosto naletimo na belouško (Natrix natrix) ali kobranko (Natrix tessellata). Prva se prehranjuje predvsem z dvoživkami in njihovimi ličinkami, paglavci, druga lovi skoraj izključno ribe. Kadar ne moreta ubežati, se obe vrsti branita z glasnim sikanjem in napihovanjem ali pa hlinita smrt. Če ju primemo, nas poškropita z izjemno smrdečim izločkom kloake, a nikoli ne grizeta. Na posebno primerna mesta za razvoj jajc pogosto po več samic belouške odloži svoje leglo, ki šteje od 30 do 50 jajc. Ljudje nanje pogosto naletijo v kupih gnoja, kjer se neredko razvija nekaj sto, izjemoma celo nekaj tisoč jajc. Le na Primorskem živita črnica (Coluber viridiflavus) in belica (Coluber gemonensis). Prva je tu najpogostejša kača, druga je izjemno redka. KAKO PREPOZNAMO STRUPENJAČO kratko, večinoma manj kot 80 cm dolgo in čokato telo, kratek rep, pokončno zožena zenica, glava pokrita z majhnimi luskami, vmes so največ tri večje, med očesom in nadustnimi ploščicami ena ali dve vrsti manjših lusk, pri modrasu rdeč rep in rožiček na koncu gobca Nestrupena: vitko telo, pri odrasli živali dolgo več kot 1 m, dolg rep, okrogla zenica (izjema je črnostrel), na glavi 8 velikih ploščic, oko se dotika nadustnih ploščic. NI RES … da kače ljudi napadajo; pred njimi vedno bežijo, če je to le mogoče … da kače lahko skačejo, v resnici lahko dvignejo le prvo tretjino telesa … da kače ljudi zasledujejo tako, da si v gobec vtaknejo rep in se kot kolo poženejo za človekom … da kače sesajo mleko krav in drobnice, saj jim zgradba čeljusti tega ne omogoča … da kače po gozdnih rastlinah nabirajo strup … da imajo nekatere kače zlato kronico … da v naših gozdovih živi strašna zver, imenovana bazilisk, ki je napol kača napol petelin DA BI SE IZOGNILI NESREČI Strupenjače, ki so dejavne v mraku in ponoči, se podnevi grejejo na soncu, zato se lahko pripeti, da jih presenetimo na njihovem počivališču. Če žival ne bo imela možnosti pobega, se bo branila z ugrizom. Zato na predelih, kjer pričakujemo, da bi lahko bile kače, nosimo zaprta obuvala. Ob nabiranju gob, jagod, kostanja in drugih gozdnih sadežev z roko ne segamo v neznano, pač pa s palico večkrat podrezamo po rastju. Če naletimo na kačo, se umaknemo za nekaj korakov in jo pustimo, da gre svojo pot. Kač ne lovimo in jih nikoli ne dražimo! ČE VENDARLE UGRIZNE Najhujše so posledice ugriza modrasa, vendar ugriz nobene od naših strupenjač za odraslega, zdravega človeka ni smrtno nevaren. Pomembno je, da ohranimo mirno kri. Ugriznjeni ud takoj prevežemo med mestom ugriza in srcem, vendar ne pretesno, da kri lahko vseeno kroži, in se odpravimo k zdravniku. Ta bo rano primerno oskrbel in nas morda dan ali dva zadržal na opazovanju. Tudi brez posebnega zdravljenja začneta boleča oteklina in hematom po nekaj dneh izginjati, vse posledice ugriza pa izzvenijo najpozneje v mesecu dni. Protistrupa pri ugrizih naših kač danes ne uporabljajo več, saj je alergijska reakcija nanj lahko nevarnejša od kačjega strupa. JEGULJA je podobna spolzki,sluzavi kači,gladka z zelo drobnomi luskami.Živi izmenoma v morju (se drsti) in rekah.Izhaja iz istega rodu kot kače.Ima okusno,trdo in mastno meso kar ljubitelji kopenskih kač oporekajo - meso kač je mehko,belo-rožnato in nemastno,ter se peče in kuha na razne načine. Znanec mi je razlagal,da jih v Indiji prodajajo kot pri nas meso v mesnicah in da so izredno dobrega okusa,predvsem z dodatki njihovih začimb,zelenjave in riža. Spoštujem kačji rod,ker je del naše žive narave in ima v njej svoj namen - nisem pristaš ubijanja živali v komercialne namene,še manj v kulinarične podvige. Do 20.leta jej kolikor moreš;do 50.samo toliko koliko moraš,po 50.letu pa jej kar se da malo...