8. mar 2006 15:23
Zanimivo je, kako imamo predsodke proti določeni hrani. Se spomnite iz knjig, ki so opisovale drugo svetovno vojno, kako so se norčevali iz Italijanov, ki so jedli konje. No žrebiček je danes specialiteta, še 60 let nazaj pa je bilo popolnoma nepredstavljivo, da bi kdo (razen Italijanov) jedel konja. Moji predsodki: omenila sem že žuželke, kobilice in podobno. V normalnih okoliščinah tega ne bi jedla. Tudi polžev ne morem, nič pa nimam proti školjkam. Kot sem prav mirno jedla zgoraj omenjene avstralske specialitete. Mislim, da bi tudi kačo lahko jedla. Nena-morje, ko si omenila pse in mačke, sem se zgrozila. Ne bi šlo. Kot nisem mogla jesti golobov, ki jih je pripravila bratova prijateljica. ni šlo. Zanimivo, kako je (ne)sprejemljiva hrana v bistvu družbeni konstrukt. mimika
, bog ne daj.
jade
Po svetu me pa nič kaj ne vleče (prazen tošel) in kakšnih eksotičnih variant ne poznam. Se mi pa zdi, da mnogo ljudi uživa v kakšni eksotični hrani zgolj zato, da so nekaj posebnega. Pa da se malo pohvalijo. Zelo rada imam meso, ampak ga težko jem, če je še vedno del telesa (bedrca npr) ali pa da ima oči (ribe). Torej fileji in zmleto.... Situacija pri sinu je popolnoma enaka...
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Bernarda
Ja bo že res "100 ljuda, 100 čuda". Ampak po drugi strani pa sem tudi sama že verjetno jedla kaj od tega- seveda ne da bi vedela. V kioskih s hitro prehrano sploh ne jem več, odkar sem slišala, da so marsikaterega zaprli zato, ker je inšpekcija ugotovila, da prodajajo mačje in pasje meso (Zasavci, mogoče kdo kaj ve o tem?). Me je minilo, pa če je kaj res, ali pa ne. In bog si ga vedi, kaj nam turistom dajo na krožnik, ko smo na počitnicah. Najbolj ziher je še doma prašička zaklat, pa z njim v skrinjo 
