8. mar 2006 10:30
Ma danes je res en lep dan. Zjutraj sem zgladila dva večja spora, v MB sije sonce, da je veselje, vi ste me tako zelo razveselili, v službi kaže, da se bo vse lepo izteklo... Aja, mož veliko naredi kar tako, mimogrede, če ne drugega gre v trgovino in nakupi, kar potrebujemo, pa perilo da prat, tudi po kuhinji je že pospravljal, če je bila sila, je celo kaj zlikal (potem smo mu to prepovedali, ker je bilo preveč "popravljanja" za njim - saj veste, kako je, če zalikaš srajco okoli gumbov, ko se vse vidi...). Pa med letom mi da včekrat avto iz garaže, preden grem od doma, nikoli me ne sekira, če grem kam s kom ven oziroma s svojo družbo (torej, kar dovoli sebi, je dovoljeno tudi meni), otroke je razvažal do onemoglosti, ko sem jaz delala, in se sploh veliko ukvarjal z njimi, ob sobotah in nedeljah skrbi za zajtrk sebi in otrokom, da jaz v miru spijem kavo in prelistam časopis...skratka, ni potrebe, da bi bil na danšanji dan še kaj posebej pozoren. Zdaj se pa bojim, da je preveč lepega naenkrat in da se kaj ne sfiži. Saj se ne bo, kaj pravite? Sicer pa: Najsrečnejši ljudje nimajo nujno vsega v izobilju, oni le izkoristijo najboljše od vsega, kar jih doleti (to misel sem nekje prebrala in mi je polna soli) Mamamia mamamia