Koliko je na kulinariki vegetarijancev?

Imamo temo vegetarijanska kosila, ki se pridno polni. Verjetno pa vsi, ki sodelujemo tam, nismo vegetarijanci.

Pri nas imamo radi meso - sploh moški del družine, trudim pa se, da čimvečkrat ponudim brezmesni obrok.

Je kdo popolni vegatarijanec ali celo vegan? Kako dolgo že? Zaradi prepričanja, zaradi zdravja? Pa se vidijo kakšne izboljšave pri zdravju?

LP, Stanka

6. mar 2006 20:56

Mi tu in tam že pojemo kakšno brezmesno kosilo, a res redko. Velja pač tista: naj bo mucek ali pesek, samo da je mesek...Mamamia mamamia

6. mar 2006 21:41

Se pridružujem vajinem mnenju sploh pa enemu najlepših kulinaričnih pregovorov, ki ga je mamamia napisala. Ali pa od vsega suhega sadja sta najbolša suha klobasa in budžola. LP Matjaž-šepavi

6. mar 2006 22:08

Ma, dolga leta sem bila vegetarianka... Pa ne zaradi zdravja, ampak bolj iz prepričanja... Ko pa sem ugotovila, da niti ena žival v teh letih zaradi tega ni preživela... ; vse so bile predelane... Rada imam meso. In ne me vprašat, če je v meni zver! Nekako me navdušuje vse, kar je živo. Mravljice nebi pohodila...In če bi morala kakšni žverci zavit vrat za kosilo, tega ne bi zmogla. Žal. Ali pa Thank´s god! Pozdravček! Vrana

7. mar 2006 0:27

Jaz nisem prava vegetarijanka, ker samo mesa ne jem. Obožujem pa ribe&co. Mesa ne jem že skoraj 13 let, razlog je pa ta, da mi nikoli (že v otroštvu) ni bil všeč. Preprosto mi ne diši. In ko sem v puberteti zavohala priliko, da rečem: "ne bom več mesa in pika" sem jo izkoristila in od takrat ga ne jem. Zaradi tega se mi ni izboljšalo zdravje, pa tudi poslabšalo se ni. In v nasprotju z veliko vegetarijanci nisem slabokorvna... Očitno spadam pač v tisto skupino ljudi, katerih telo je bolj veselo brez mesa :) lp, maja

7. mar 2006 7:31

Tudi jaz sem bila nekaj let na brezmesni hrani, jedla pa sem ribe. Z uživanjem mesa sem prenehala, ker mi ni bil dober. Rada sem imela tisto mesno hrano, kjer je bilo meso "skrito": polnjene paprike, sarma, rižota. Nisem imela rada zrezkov. Doma smo jih pojedli zelo malo, ker nam je mami kuhala čudovite močnate jedi. Počutila sem se vredu, imela pa sem večjo potrebo po mastnih sirih. Potem sem začela uživati meso iz vljudnosti (bila sem na obisku pri prijateljih v San Franciscu in nisem hotela sitnariti njihovi gospodinji), kar me je rešilo. Naslednja postaja je bila Argentina, kjer pa itak jejo samo meso. In tako sem ga ponovno začela jesti. Danes mi bolj "diši" kot v obdobju pred vegetarijanstvom. Ugotovila sem, da se ti življenje zelo zakomplicira. Takrat sem bila turistnična vodnica in včasih je bilo zelo težko v restavraciji osebje prepričati, da ne bom mesa. In tako sem se v Italiji preobjedla mozarele in na nizozemskem gaude in podobnih sirov. sklep: zmernost je pravi recept. Prepričana sem, da je zaseka bolj zdrava od industrijsko pridelane hrane. Seveda v majhnih količinah in ob ustrezni fizični aktivnosti. Ko danes pomislim na obdobje vegetarijanstva, se sama sebi zdim heroina, ker sem lahko zdržala brez tatarskega biftka in goveje juhe z rezanci. Danes jem vse; celo zaseko, tlačenko in vampe, kar se mi je pred leti zdelo popolnoma nemogoče. Še vedno pa imam rajši nemesno hrano oziroma meso v majhnih količinah; recimo goro testenih in najmanjšo zajemalko golaža. Po novem se skušam držati načela, da jem hrano, ki je bila pridelana v bližini. Taka hrana nam zares da pozitivno energijo in ustreza našemu okolju v želodcu. Če imam na razpolago slovenska jabolka in izraelske pomaranče, se odločim za prve. mimika Sporočilo je spremenil(a) mimika dne 07. mar 2006 07:33:53

7. mar 2006 7:36

Jaz ne smem jesti govedine in svinjine, se pravi, da odpade tudi goveja juha. Sicer se lahko pregrešim od časa do časa. Sem se ju pa tako odnavadila, da mi niti ne pašeta kaj preveč. Jem pa lahko belo meso in ribe. Po pravici povedano, od sedmih dni v tednu jem meso maksimalno dvakrat. Seveda moja mama takoj pripomni, ko sem bolj švoh zdravja, da je to zato, ker jem premalo mesa. Loni Makaroni

7. mar 2006 7:41

Jaz sem taksna vegetarijanka kot mc maya. Ne jem mesa, jem pa vse mlecne izdelke (brez skuta bi bila izgubljena ), obcasno jem tudi ribe. Mesa pa ze od nekdaj nisem marala. Spomnim se, dso bile pri kosilu vedno borbe, da moram jest meso. Mesa ne jem ze 11 let in se dobro pocutim. Veliko manj ali skoraj nic nisem bolna. Ce pa me ze dobi kaksen prehlad z vrocino, pa traja 2 dni pa sem zdrava. Lp, M

7. mar 2006 9:25

Jaz bi rekla takole. "Ni ga ptiča čez prašiča". A to ne pomeni, da kar naprej jemo meso (svinjino). Moški del naše družine sicer brez mesa verjetno ne bi preživel. Midve s hčero pa se mesu velikokrat odpoveva, saj imava veliko raje zelenjavo, ribe in OH. Tako je naše kosilo vedno sestavljena iz mesa in zelenjave. Moški pojedo meso, ostalo pa je za naju. Ker jaz ne jem krompirja (Montignac), potem zraven skuham za naju še kakšne polnozrnate testenine ali riž.) Julija

7. mar 2006 9:26

Mene pravzaprav sploh ne moti, če kdo ne je mesa oziroma je vegetarijanec, seveda dokler me ne prepričuje, da je samo njegov način prehranjevanja edini zvaličaven. Vsak od nas si pač izbere, kar mu najbolj sutreza. Zato so mi všeč dekleta na forumu, ko povedo kaj in kako, in da je tako zato, ker to njim ustreza, ne pa iz nekega prepričanja, za katero želijo pridobiti vse druge in so vsi tisti, ki se z njimi ne strinjajo, kreteni. Meni se zdi pretiravanje druge siliti v to, kar delaš sam - tako so eni naši prijatelji - oba sta vegetarinajanca - priredili poroko oh in ah, ampak nihče od povalbljenih SI NI SMEL naročiti niti ene mesne jedi. Pa sta bila ona dva edina vegetarijanca, o prehrani pa so gostom povedlai šele, ko so z matičnega urada prišli v lokal. Ker je to njuno pričakovanje in naj tako ravnajo. Piti so smeli samo vodo. Končalo se je tako, da so gostje izza mize vedno bolj hodili k šanku in je bilo tam več ljudi kot v rezervirani posebni sobi... Navsezadnje je za vse nas dovolj prostora in večina vegetarijancev, ki ji poznam, so super ljudje in s svojim načinom prehranjevanja nikogar ne obremenjujejo. Tudi ponudbe je zanje dovolj, pravzaprav vedno več, tako da včasih tudi mi zadrti mesojedci naročimo kaj čisto vegetarijanskega za kakšno kosilo. Živela pestrost! Mamamia mamamia

7. mar 2006 10:44

No, pri nas je pa takole. Ne jemo mesa, ne jemo rib, (razen otroci ) izogibamo se mleku in mlečnim izdelkom, tudi jajc ne maramo. Zakaj? Preprosto zato, ker nam to ni dobro. Kadar pri sosedovih kuhajo govejo juho jo zavoham. Jogutr sem začela jest (če se temu lahko tako reče) pri 23 letih. Pojem ga izjemoma z medom in oreščki ali pa kako drugače pripravljenega. Bistvo je, da se njegov okus porazgubi. Mleko sem zadnjič pila ko me je dojila mama. Sem pristaš sojinega in tega navadno delam sama. Skute sploh ne maram, jo pa pojem pripravljeno na podoben način kot jogurt. Tudi kar se tiče jajc je enako. Uporabljam jih pri pecivih, rezancih...., sicer jih ne jem(o). Pojemo pa veliko različnih sirov in to takih, ki so narejeni iz surovega mleka. Otroci si privoščijo kako morsko zadevo, pripravijo pa si jo sami. Popolnoma pa se strinjam z Mimiko ki pravi, da je domača zaseka bolj zdrava od industrijsko pripravljene hrane. Te pa v naši kuhinji na srečo ni. Kot sem že enkrat pisala, ima naša družina veliko srečo kar se tiče prehranjevanja. Imam voljo, za to si vzamem čas, ker si ga lahko in tudi kar nekaj znanja na tem področju. Bolezni pri nas skoraj ne poznamo. Če slučajno se koga kaj loti na hitro ukrepamo brez zdravnika. Do zdaj nam je to funkcioniralo in upam, da bo tudi v bodoče tako. Sicer tudi na potovanjih s hrano ne kompliciramo. Če ni, pa jemo sadje in pijemo naravne sokove. Spijemo pa seveda tudi kak dober vinček in kako dobro kavo. Se pa absolutno strinjam tudi z mamamio. Vsak naj je tisto kar mu paše in kar želi, pa tudi če je to pri isti mizi. Naj uživajo vsi!!! lp Vesna Sporočilo je spremenil(a) Reca dne 07. mar 2006 10:49:14