Koliko je na kulinariki vegetarijancev?

7. mar 2006 11:06

Edini kuharski tečaj do sedaj je bil tečaj vegetrarianske prehrane, zato poznam kar nekaj vegetariajancev. Najbolj me moti to, da potem vegetarijanci s svojim prepičananjem žrejo vsejedce, kar se mi je dogajalo nekoč 10 dni na morju, kjer sem letovala v majhnem počitniškem domu z neko zoprno vegetraianko, ki je nenehno kričala, da mi goveja juha uničuje možgane. Moja prijateljica Ana je čisto drugačna. Včasih se mi zdi, da bi lahko za kakšnega vegetarijanca rekli: Ne je živali, žre ljudi, ki jedo živali. Nisem navdrušen mesojedec, lahko dolgo preživim brez mesa, saj jem praktčno zrasla ob skromni hrani, ker mesa ni bilo mogoče kupiti, mama me je po enem mesecu nehala dojiti, ker je zbolela: Po strašnih sorodstvenih zvezah je dobila pol litra mleka vsak drug dan pa še brez hladilnika smo bili. V otroštvu sem si želela napiti mleka, ker smo ga kupovali na bone, ki so imeli datum. In če se je steklenica razbila,seveda se je kdaj, še tistega litra mleka ni bilo. Na drugi strani je pa res, da je težko vnprej pripraviti brezmesno jed, ki počaka. Hrana, ki počaka, so razne obare, meso v omaki, pa še priprava zahteva manj časa kot zahtevno čiščenje zelenjave. Vsakdo se naj odloči in ravna po svoje, tiste, ki mislijo drugače pa naj ne nadleguje. frina

7. mar 2006 11:45

A veste, zakaj se vegetarijanke ne derejo med seksom? Ker nočejo priznati, da jim en kos mesa lahko pomeni užitek...Mamamia mamamia

7. mar 2006 12:44

Jaz sem vegetarijanka, vendar zaradi tega ne klistiram drugih, ki to niso. Zivi in pusti ziveti!!! Nena Nena-morje

7. mar 2006 13:28

Nena-morje, ti si cuker...Mamamia mamamia

7. mar 2006 13:49

pri meni pa je bilo takole: v srednji šoli sem nehala jesti meso in se navdušila nad vso vrsto zelenjave (zanimivo, da kot otrok nisem marala nobene zelenjave). deset let in več sem uživala v nemesni hrani. sem pa tja sem jedla ribe (na morju). Mleko in mlečne izdelke nisem opustila, so bila pa jajca zelo redko na jedilniku. potem so se začele težave - herpesi, slabokrvnost, bledoličnost, ... sicer sama nikoli nisem jamrala, da me kaj matra - so pa to pokazalio zdravniški izvidi. se pa zdaj spomnim, da sem bila večino časa zaspana in utrujena (ali je to pogojeno z mojo nemesno hrano, pa ne morem zatrditi). v tistih 10 letih nemesnegaprehranjevanja sem imela počasi dovolj, da so me ljudje na piknikih in na raznih kosilih in večerjah spraševali, zakaj pa ne ješ mesa - pa daj probaj malo - ... non stop, zakaj ne, zakaj, zakaj!!!! in nikakor niso razumeli, da sem bolj uživala v zelenjavi kot v mesu. Najhuje je bilo na piknikih. In tako mi je počasi bilo dovolj - skrbelo pa me je tudi ali ni moji slabokrvnosti krivo neuživanje mesa. in tako sem postopoma spet začela jesti meso. in blo mi je dobro, včasih se je zgodilo da sem od vsega kosila pojedla samo meso in nič drugega. skratka - priznam, da se zdaj bolje počutim, krvne slike pa še nisem dobila, me prav zanima če se je izboljšala tudi kri.

7. mar 2006 14:04

Vsak človek je drugačen in vsakemu "paše" drugačna hrana. Naš problem je, da ne znamo več poslušati svojega telesa. Poznam vegetarijance, ki so taki, kot je opisala buruolan, in poznam take, ki pokajo od zdravja. Slednjim nemesno prehranjevanje očitno ustreza, prvim ne. Pravi recept je zmernost v jedači in pijači, upoštevanje prehranjevalne piramide in telesna aktivnost. Še to. Mene se je po krofih xx vedno izpahovalo, želodec je bil zelo aktiven... Po drugih krofih ali po domačih (ocvrtih na svinjski masti) nisem imela nikoli problemov. Samo po teh. In ne jem jih več. Stvar opravljena. mimika

7. mar 2006 14:06

Moj mož je vegetarijanec in nam vsem s tem pije kri in soli pamet. Vsak konec tedna pa se nasmehnem ob njegovem svetohlinskem obnašanju, ko z užitkom poje dva krožnika goveje juhe z rezanci ali knedelčki, čeprav dobro ve, kaj je. To traja nekako dve leti, odkar se je priključil neki sekti, ki ima sedež v Šiški, če kdo pozna to zadevo. Jaz sem vsejed. Meso jem pa bolj za konec tedna. Na piknkih pa uživam tako v mesu, kot tudi zelenjavi na žaru, ki se mi zdi zelo okusna in mnogo bolj aromatičnega okusa, kot tista iz ponve. Obožujem vse vrste sira. Bolj je plesniv in groznega vonja, bolj mi je všeč. Prisegam na zmernost pri vsaki stvari. Pri nas sta dva od otrok takšna običajna jedca, najstarejši pa redno spremlja vse novitete s področja zdrave prehrane, vendar je tudi meso (govedine ne - zaradi norih krav vendar, čakam na reakcijo na ptičjo gripo). Skratka - pestro. Lp Dolores

7. mar 2006 14:09

Brez mesa mi živeti ni, srce mi moje govori... Mamamia Pozdravček!

7. mar 2006 14:33

Pri nas se je pred nekaj leti pojedlo veliko več mesa,kot pa zdaj.Moj mož si ni mogel zamisliti kosila brez mesa,medtem,ko jaz lahko prestanem brez njega,kadar mi pa zadiši, takrat pa navali. No počasi se je tudi gospodu posvetilo,da pa ni čisto vse v mesu.Ni maral mineštre,ričeta,jote -skratka žlice ni znal uporabljat samo. Si pa kar ne predstavljam piknika brez mesa,čeprav imam zelo rada zelenjavo na žaru,ampak diši pa ne tako lepo kot čevapi. jesen

7. mar 2006 14:51

Ja moj mož je pred to svojo muho hotel za kosilo vedno jesti meso, poleg tega pa je temeljito praznil hladilnik, nobena salama ni bila varna pred njim. No, sedaj vsaj skrb, da ne bo kaj dati otroku v sendvič za malico, odpade. Kako se časi spreminjajo in obračajo! Lp Dolores