7. mar 2006 11:06
Edini kuharski tečaj do sedaj je bil tečaj vegetrarianske prehrane, zato poznam kar nekaj vegetariajancev. Najbolj me moti to, da potem vegetarijanci s svojim prepičananjem žrejo vsejedce, kar se mi je dogajalo nekoč 10 dni na morju, kjer sem letovala v majhnem počitniškem domu z neko zoprno vegetraianko, ki je nenehno kričala, da mi goveja juha uničuje možgane. Moja prijateljica Ana je čisto drugačna. Včasih se mi zdi, da bi lahko za kakšnega vegetarijanca rekli: Ne je živali, žre ljudi, ki jedo živali. Nisem navdrušen mesojedec, lahko dolgo preživim brez mesa, saj jem praktčno zrasla ob skromni hrani, ker mesa ni bilo mogoče kupiti, mama me je po enem mesecu nehala dojiti, ker je zbolela: Po strašnih sorodstvenih zvezah je dobila pol litra mleka vsak drug dan pa še brez hladilnika smo bili. V otroštvu sem si želela napiti mleka, ker smo ga kupovali na bone, ki so imeli datum. In če se je steklenica razbila,seveda se je kdaj, še tistega litra mleka ni bilo. Na drugi strani je pa res, da je težko vnprej pripraviti brezmesno jed, ki počaka. Hrana, ki počaka, so razne obare, meso v omaki, pa še priprava zahteva manj časa kot zahtevno čiščenje zelenjave. Vsakdo se naj odloči in ravna po svoje, tiste, ki mislijo drugače pa naj ne nadleguje. frina