Nenavadna imena-hopl-popl

Moja mama je pred 50 leti delela poleti v hotelu Triglav na Dobrni. Na jedilnem listu so imeli tudi "hopl popl", ki pa ga nikoli nihče ni naročil, tako da ne ve, kaj neki bi to bilo.

Ali morda kdo ve kaj je to?

Zanimive bi bila tudi druga, prav tako nenavadna imena za posamezne jedi, tako z jedilnega lista kot z domače mize?

frina

Temo je spremenil(a) frina dne 27. feb 2006 19:18:23

27. feb 2006 19:36

Na forumu o postu je nekdo omenil alelujo. Grem v slovensko staro kuharico gledat, ali kaj najdem. Če me spomin ne vara (upoštevajte prosim, da je zelo luknjičast), je pri aleluji zraven repa.. Meni je nenavadna jed kaša meša...(hi, to je zajtrk, ki si ga dela moj mož - na olivnem olju praži čebulo, potem pa da gor zelenjavo, ki jo najde v hladilniku, pa jajce, pa kup začimb - te dodaja nekontrolirano, obvezno pa ingver in kurkumo, pa origano, baziliko, timijan, in na vrh potrese s svežim koriandrom...res, prava kaša meša - smrdi cela hiša, otroci bežijo iz kuhinje, ko jim to ponuja, on pa ves srečen papca in pivce zraven in je srečen...)....Mamamia mamamia

27. feb 2006 19:38

Pavle Hafner: Ta dobra stara kuha, Cankarjeva založba, Lj., 1982, stran 105 "Hopel-popel 1kg krompirja 10 dag suhe slanine 3 jajca 4 jedilne žlice mleka 10 dag gnjati ali suhega vratnika drobnjak, sol, poper Mnogo jedi ima ta naziv. Pri nas je naša mati tako imenovala jed, ki jo opisujem. Vedno smo se zelo veselili, kadar je rekla, da bomo za večerjo imeli hopel-popel. Krompir skuhamo, ga olupimo in narežemo na rezine. Slanino narežemo na kockice in jo v posodi razpustimo, da postane steklasta. Dodamo narezan krompir, na majhne koščke narezano gnjat in začinimo. Vse dobro prepečemo tako kot za pražen krompir. Medtem v posodici zmešamo mleko in jajca, posolimo in prelijemo prek praženega krompirja ter premešamo. Počakamo samo toliko časa, da jajca zakrknejo. Hopel-popel je zelo nasitna jed. Svetujem, da jo raje pripravite za opoldan kot samostojno jed. Zraven ponudite kakršnokoli solato." Sploh je ta knjiga silno zanimiva, saj je bila avtorjeva stara mati Ana Hafner, rojena Kalan, zadnja gospodarica Visokega v Poljanski dolini. Knjiga ni le zbirka receptov, ampak je zapis dela zgodovine teh krajev, običajev, navad, pri številnih jedeh so zapisi o njihovem izvoru. Priporočam v branje. Posebej so me navdušili recepti (ki pa nimajo posebno nenavadnih imen): Porova juha, Visoška pečenka, Spomladanska zelena juha. Poiščite jo v knjižnici, pošla je že davno. rimljanka

27. feb 2006 20:21

No, tačas ko sem jaz šla po to knjigo, kot jo je pogleldala tudi rimljanka, in namesto nje priensla k računalniku recept za profiteroli torto in ga prepisala, je že rimljanka vse opravila s hopel poplom. Mamamia mamamia

27. feb 2006 23:13

Aleluja jed iz repinih olupkov. Izvira iz časov, ko je bila huda lakota in so si z njimi rešili življenja. Drugače jih kmerje posušijo za prašče. Verjamem,da so peli aleluja, ko so odkrili,da je mogoče preživeti. Jaz že nekaj let razmišljam, da bi jo poskusila skuhati. Ko sem pred leti pripravljala stojnico z velikonočno simboliko sem se spomnila tudi na alelujo, pa je zmanjkalo časa. Rimljanka, hvala za informacijo.Utegne biti prava. Meni se pa zdi zelo smešen izraz za male štručke iz krušnega testa, ki jih postrgajo s krušne sklede in jih imanujejo "žulike". frina

27. feb 2006 23:21

Se spominjam iz ranega otroštva te jedi,ki jo je babica pripravljala ob večjih kmečkih opravilih za žanjice ali pozimi ob spravilu lesa iz gozda,vendar pod drugim imenom.Imenovala jo je "Kmečki froštik".Danes bi temu rekli kmečki zajtrk.Je zelo okusna in nasitna jed,primerna za okrepčilno malico s solato kot prilogo. LP škarpina

28. feb 2006 7:20

Ne vem ali je to eno in isto. Pri nas rečemo hopl popl ali pa grenadir marš, kar pomeni, da bomo imeli za kosilo pražen krompir in polžki.Včasih dam noter tudi ocvirke. Zraven seveda veliko skledo solate. V mladosti tega nisem preveč marala, zdaj pa je kar velikokrat na našem jedilniku. Saj pravijo, da tistega kar v mladosti nisi maral, imaš potem rad, ko si " malo starejši". LP Miha-ela miha-ela

28. feb 2006 8:34

Mama je prinesla z Bele Krajine jed: oprana župa. Ne vem, ali jo je tako poimenoval le stari oče, ko je zagodrnjal - spet ta oprana župa - je le kuhan stročji fižol s krompirjem, zabeljen s prepraženo čebulo. Vsem ženskam v žlahti hudo tekne, moškim pa sploh ne. Pri sestri pa se je udomačilo ime "bučkuriš" in se tudi razširilo na vso familijo in kolege. Pomeni pa enolončnico, ki se ji "nič več ne reče" - edino pravo ime je lahko - pospravi hladinik in "špajzo". Lep dan - šegav in poln norčij ter seveda slastnih krofov in krače. Tina

28. feb 2006 10:38

Ja pri nas tudi uporabljamo besedo bučkoriž za vse kar je ena mešanica vsega, ali je to hladilnik juha, riž z vso možno zelenjavo, mesom, dodatki, kakšno pecivo-biskvit s sadjem,....kar je bolj en mix je bučkoriž.... ANJA

28. feb 2006 11:20

Bućkuriš nima zveze z bučkami ali rižem, gre pa za zmes znanih, še pogosteje pa vsaj deloma neznanih sestavin (mislim, da gre za turcizem). Beseda pri južnih sosedih označuje zmešnjavo ali neurejenost, pogosto s slabšalnim prizvokom. V kulinariki pomeni to navadno jed iz "svega što se pronašlo u frižideru". lp, proxima

28. feb 2006 11:23

Mi imamo pa "sprehod skozi vrt". Tako so moji otroci imenovali zelenjavno juho, kjer je bilo namešano vse kar se je našlo. Danes je pa to juha "pospravi hladilnik", ker žal nimamo vrta. lp Julija