26. feb 2006 9:00
Jaz pa dam ob strani pri vsakem biskvitu en surov dolg makaron z luknjico navzgor,da mi biskvit enakomerno naraste.Ko pa je le ta pečen pa makaron odstranim,tudi jaz sem to prebrala v eni kuharski reviji . Lp Balu balu
26. feb 2006 9:00
Jaz pa dam ob strani pri vsakem biskvitu en surov dolg makaron z luknjico navzgor,da mi biskvit enakomerno naraste.Ko pa je le ta pečen pa makaron odstranim,tudi jaz sem to prebrala v eni kuharski reviji . Lp Balu balu
26. feb 2006 9:25
No balu- "ta je pa dobra". Bo treba preizkusit! Lep dan vam želim
26. feb 2006 9:51
Sem na forumu zasledila en nasvet, da je treba postopno zviševat temperaturo. Sem poskusila vendar ni dobro izpadlo. No naslednjič bom dala na 10°C manj. Vendar je treba zaradi tega verjetno podaljšat peko. Marjetica
26. feb 2006 10:59
Jaz sem pekla toliko časa, kot je bilo navedeno v receptu, sempa potem gasnilapečico in biskvit pustila v nje, da se je ohladila, potem sem g avzela ven. Poskusi še to,morda pa se obnese. Mamamia mamamia
26. feb 2006 14:40
Balu, ta zadeva z makaronom mi je zelo všeč.Ves čas mislim, kakšno je fizikalno ozadje tega nasveta. Svojo prvo torto sem spekla leta 1974, ko ni bili ne modelov na sponko, prav tako ni bilo peki papirja. V dobro namazani in pomokani "rajgli". Zgodbe o tem, da sem sladko smetano pobarvala s flajvorejdom ( sploh ne vem več. kako se napiše!), pa ne bom pisala. V tem letih sem izdelal največ uspelih tort, nekaj neuglednih, nekaj kot disk za grške kipe, najboljša pa je bila tista, ki mi je eno uro pred obsikom za mamin 60. rojstni dan padla iz hladilnika in se je vsa vsebina ( skuta z rdečim ribezom in smetano), prevrgla na mačjo hrano, v obodu je ostal samo biskvit. Ta pa je zdržal. V tridesetih letih dela se mi je nabrala precej izkušenj in poskusov. Evo, naslednji bo z makaronom. Vzpodbuda vsem, ki poskušate in vsem, ki pomagate. frina
26. feb 2006 19:37
Zdaj bom pa še jaz povedala svoje. Naučil me je pa kdo, drug kot mojster Goljat. Biskvit vedno pečem brez vzhajalnih sredstev. Tortni obod je brez dna in na dno položim čisto navaden papir, tak kot so včasih v trgovinah vanj zavijali sir, salamo...., pa tudi kake kuverte. Čisto navaden tanek papir. Ne sme bit peki, ta je pretrd. Na zunanji strani ga zaviham ob rob oboda in to tako, da to obstane ko vlijem vanj surovo maso. Model ne sme biti pomaščen (je pa iz rostfraja) in potem s puckarto potegnem maso iz sredine navzven, tako da je malo jamice na sredini. To je vsa umetnost, Ker temperatura najprej zagrabi ob strani kjer je testo že višje, se potem na sredini še malo dvigne in končni rezultat je tak, da je povsod enako visok. Ko je pečen ga ohladim v obodu, potem pa grem s paleto med obod in biskvit, zaokrožim in ga dobim ven. Jasno, pa papir snamem. Mogoče je tole malo čudno za brat, ampak ko to vidiš, je vse jasno kot beli dan. lp Vesna
27. feb 2006 15:24
Naj še jaz pristavim svoj "zenf", saj mislim, da glede na količino tort, ki sem jih spekla, res obvladam biskvit - vedno pravim, da bi ga lahko naredila tudi sredi noči in mrtvo pijana (čeprav tega še nisem poskusila!). Hribček na sredini se mi ne naredi nikoli, če pečem pravi biskvit - samo jajca, sladkor in moka, brez pecilnega praška, nobene tekočine, brez maščobe (morda na koncu žlica stopljenega masla ali olja). Oboda nikoli ne namažem, samo dno namažem z maslom in pomokam, testo pa naložim v model tako, da je površina ravna ali morda nekoliko dvignjena na obodu. Pečem pri 170 stopinjah, z ventilatorjem (čeprav ga pri biskvitu odsvetujejo, se meni obnese). Ko še nisem imela ventilatorske pečice, sem pečico vklopila, ko sem začela delati sneg, sedaj pa jo, ko začnem dodajati sneg. Strinjam se z mamomio, da pečica ne sme biti prevroča, če ni preveč počasna, ni posebne škode, če jo vklopiš, tik preden daš biskvit peči. Sem pa že imela probleme z "vulkanom" pri kakšnem receptu iz vmešanega testa (ko začneš: vmešamo 150 g masla ali margarine ...). Takrat pazim, da je na začetku pečenja v sredini izrazita vdolbina, to precej pomaga. Sicer pa sem ljubiteljica peki papirja pri peki piškotov, drugače ga skoraj ne uporabljam. Tako mi je npr. celo za rulado enostavnejše, da pekač namažem in pomokam. Na dno tortnega modela ga dam samo, če pečem kakšen kolač z veliko sadja, pa se mi zdi, da kislina iz sadja in material modela ne gresta prav dobro skupaj in bi kolač lahko dobil okus po pločevini. Lp teta torta
27. feb 2006 19:39
Nimaš ti zastonj imena teta torta, čeprav si si ga na forum sama zapisala Mamamia mamamia
28. feb 2006 9:11
Hvala, mamamia, morda se kdaj srečava, mislim, da bi si imeli precej povedati, čeprav je tvoje kuharsko obzorje širše in bolj eksotično od mojega, meni je peka ljubša kot kuhanje. Tvoji prispevki so mi vedno v veselje in po srečanju v Mariboru sem prav vprašala Bojanovo ženo, kakšna si videti v naravi. teta torta
28. feb 2006 10:09
Tortica (saj ti lahko tako rečem?), res sem bolj spretna v kuhanju kot peki, sploh tort. Sploh eksotika mi je blizu. Ampak zadnje čase mi tudi testo uspeva. Sploh piškoti, pa celo biskvit se mi manj krat ponesreči, kot je znalo biti v preteklosti. Sem še eno svojo tortno stvaritev poslala tudi v bazo, s slikico za dokaz, da sem torto res naredila. Zdaj pa me mika, da bi izrabila znanstvo z lastnico ene pekarne in bi se pri njenih slaščičarkah učila nekaterih skrivnosti peke sladic...Pač pečem za druge, če že sama ne smem jesti. In pravkar so sodelavci v službi izprazniki "karton" dvajsetih, še toploh krofov, ki sem jih jim prinesla.... Pozdravček, Mamamia mamamiaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Raca z rezanci na azijski način
Nevzhajana orehova potica