Varčevanje v kuhinji

9. mar 2006 21:45

Tudi jaz sem pri viledah "šparovna" in se mi sploh ne zdi, da je bolano, če jo dam tako kot Dragička, v pomivalni stroj. Klinc, oprostite izrazu, ampak ena Vileda, ta prava, stane cca 300 SIT. Če bi jo vsakič, ko dobi vonj, vrgla v smeti, bi me to stalo reci in piši vsaj 1500 SIT vsak mesec. In zakaj bi jih metala proč, cela je in da se oprat. Saj tudi na vrečki piše, da je pralna na 60 stopinj. lp Julija

9. mar 2006 22:00

tudi jaz perem vilede, od zadnjič, ko je dragička na forumu o kuhinjskih krpah napisala isto kot tu, da jo flikne kar v pomivalni stroj, delam tako tudi jaz - dragička, hvala;). Ko bom pa prala perilo, jo bom pa vrgla tja zraven - juliya, hvala;). sicer viledo vedno dam na pipo, ki štrli iz stene, tako da se vedno lepo posuši in že zato ne dobi vonja. Veri

9. mar 2006 23:54

Dobro, vidim, da nisem samo jaz tista, ki tako pazi na vilede. Tudi pri meni ne gredo kar tako v smeti, ampak jih perem in novo tudi vedno prerežem na pol, ker mi je tako lažje brisat. Ja, pa še prišparam Lp, Tina

10. mar 2006 0:16

Jaz pa sploh ne uporabljam vilede, ke mi jo tamaledva takoj suneta potem je pa celo stanovanje predvsem ogledala "spucano". jade

10. mar 2006 3:56

Jade nimaš se kaj pritoževati- lepo vzgojene otroke imaš, če ti že pri teh letih tako pridno pomagajo (čeprav ti s tem naredita dvojno delo ). Lep dan vam želim

10. mar 2006 9:56

Pozdravlejne! Privzgojeno imam racionalno obnašanje v kuhinji in sploh. Vendar se je čas spremenil in vse ne gre tako kot pri mojih straših pred dvajsetimi leti. Še vedno pa pridelam vso zelenjavo dom a razen krompirja in vsega zelja. Tudi na 100M2 vrtu lahko pridelaš ogromno, če paziš, da nimaš med sezono praznih gredic. Vedno sama vlagam vso zelenjavo, breskve, marmelado ipd. in v 10 letih kar smo v svoji hiški ne kupim ničesar v kozarcih. V kleti imam sodček doma kisanega zelja in repe, gajbo krompirja. Ob sobotah pečem kruh v krušni peči (7hlebcev 1,5kg za npr 10 dni) . Meso kupujemo pri kmetu. No nazadnje pri sosedu za petčlasnko družino še vedno pustim tam nekje do 70 tisočakov na mesec. Jemo pa dobro in predvsem VELIKO. Ne jemo zunaj in veliko kuhamo. Ne kupujemo pripravljenih jedi. No in tako šparam in se trudim., Potem pa znorim, kot sem včeraj: Naš telefon (ADSL; ISDN, impulzi po števcu, mobitel naročnina in še vse kartice, pa še obrok za novi telefon) je bil za zadnji mesec skoraj 40 tisoč. POl naj pa me šaramo!!!!! v kuhinji???? LP MARINKA

10. mar 2006 10:09

Jaz pa zaenkrat nimam vrta in ob racionalnem obnašanju in peki kruha doma pustim pri sosedu okrog 100 tisočakov (tudi pri petčlanski družini), vendar je noter tudi meso. Se pozna, če imaš vrt in svoj zeljček v shrambi. Ja, telefoni pa tudi mene dotolčejo. Lp Dolores Sporočilo je spremenil(a) Dolores dne 10. mar 2006 10:09:33 Sporočilo je spremenil(a) Dolores dne 10. mar 2006 10:11:03

10. mar 2006 15:05

Jaz pa ne varčujem v gospodinjstvu zaradi tega, ker bi me starši tako naučili ampak iz ravno obratnega raloga. Moja mama je bila ena blazno razsipna ženska. Meso je kupovala sproti in kolikor ji ga je mesar odrezal, ga je ona pripravila. Groza. Toliko dragega mesa je pojedel pes ali pa mačka, da je bilo ravno grozljivo. Praška je vedno dala malo več, za zihr. V dnevi sobi smo imeli luč s šestimi žarnicami in šele, ko sem jaz znorel in tri odšraufala je bilo malo bolje. Pa še je bilo tega. Pri nas doma sem pa jaz "Gorenjka". Ugašam luči tam kjer ni potrebe, da gorijo, pečem in perem, ko je poceni elektrika, meso kupim ena do dva-krat mesečno, vedno v kosu in ga potem sama razrežem in spakiram tako, da ga vagam. Če vem, da mi štirje (otroka sta še manjša) pojemo do 40 dag mesa, ga ne bom dala v vrečko pol kile, ker je to bedasto. Pol pa noben ne poje in gre za psa. Ko me je mama enkrat videla kaj počnem se i je začela smejati, da pretiravam. Mogoče res, ampak se zaradi tega sploh ne sekiram. Za tisto razliko denarja, ki ga ne zavržemo v obliki neporabljenih živil ali manjšem računu za elektriko, raje otrokom kupim nekaj. Še testenine zvagam preden jih dam v vodo. Predolgo je pri hiši samo ena plača, da bi se igrali in pretiravali. Ne šparamo na sebi (če se nam kaj zlušta to tudi kupimo), ampak ne povzročamo nepotrebnih stroškov. Ne bi bilo narobe, če bi vsi tako živeli. Koliko manj smeti, onesnaženja pa tudi lakote bi bilo na svetu. onija

10. mar 2006 21:00

Danes sem si vzel čas in prebral vse prispevke na temo varčevanja v kuhinji. Zdi se mi da ni nobenega moškega, prispevka, pa bom jaz napisal par besed. Varčevanje vode za kopanje: sploh nič ne šparam, okopam se enkrat letno, če je treba ali pa ne ( pa naj stane kolikor hoče ). Pomivanje posod ( pred eno leto pa pol mi je crknil pomivalni stroj in sem brez, novi ni še prišel na vrsto ) : ceneje je pomivati posode če jih je več, tako da jaz pomivam ko nič več čistega nimam in se začne širiti en čuden vonj. perilo: Tisto kaj imam oprat enkrat letno, ni taka reč, da bi si belil glavo s stroški. voda pri pomivanju zob: ni " blema " ( sploh nimam zob ). Štedilnik: najmanj porabi ko ni vklučen ( jem samo kruh in paštete ). Zdi se mi da sploh ni problem prišparat. Zdej pa zares: Ko se spomnem otroštva ( sem letnik 1944, " ziher " med najstarejšimi na kulinariki ) se mi zdi da sem bil bolj lačen kot sit. Postopoma je bilo čezdalje boljše in boljše. Naučil sem se pa neki: S šparanjem ( in pametnim nakupovanjem ) si lahko privoščim več. Druga stvar je, da se ne sme hrana stran metat ( bolj etika kot šparanje ). Ko začneš sam živet, traja nekaj časa da se privadiš glede količin. Sedaj ni problema: skuham dva krožnika obare ali kaj podobnega. Na cene živil pogledam, ampak to ni glavno vodilo, glavno je da kupim živila ki jih bom lepo porabil. Naučil sem se, da se da za veliko denarja kupiti slab izdelek. Imam lasten vrt, zelenjavo ne kupujem. Zmrzujem je tudi ne, ker po zimi rad jem kislo in navadno ( in kitajsko ) zelje, ohrovt, repo. Za gospodinjstvo enega je večji problem meso: kupujem v glavnem svinjska rebrca, meni so za vse uporabna, piščance in ribe. Govejega skoraj ne kupujem, predolg se pripravlja. Torej, pri hrani ne varčujem, le "pametno" nakupujem in kuham. Kuham in pečem na plin in se mi zdi to tako poceni da nič ne šparam ( pečico največ uporabljam za sladice ). Za toplo vodo v kuhinji imam majhen (15 l) bojler, in ta je po zimi zmeraj vklučen na nizki t ( pride voda mlačna ). za kopanje pa vključim večji bojler na nizko temperaturo, tako da se ne razsipam s toplo vodo ). Grejem se na kurilno olje in je temperatura nekje 21-23 stopinj ( sem raje lačen kot da me zebe ). Čistila le trije: detergent za perilo, za posode in vim. Poleti perilo sušim zunaj na soncu ( seveda če je ). Pomivanje posod: sproti pomijem kaj je umazano, je najbolj ekonomično. To je vse lepo ko sem sam. Ko se s mojimi zmenimo za kosilo, vsa logika in razsodnost odpove. Vsega kupim preveč, obvezno čez nekaj časa kaj ( kakšen ajvar ) pristane v smeteh ( na kompostu ). ežoj

12. mar 2006 22:05

Živio. Pametna tema. Pri nas smo šestčlanska družina in stroškov ni ravno malo. Prihranimo, ker se prehranjujemo doma in nosimo s seboj hrano od doma. Pregledam prospekte, kje je kaj v akciji. Potem se pa odločim, v katero trgovino bom šla. Vedno pa kupim vse v eni trgovini. Mislim, da je pri prehrani glavni strošek sadje in zelenjava. Na vrtu imamo ravno eno gredico za peteršilj in malo solate, pojemo pa je ogromno. Poskušam biti disciplinirana in hoditi v trgovino čimbolj poredko. S tem prihranim čas, pa tudi denar, ker kupim manj stvari kar tako. Vendar pa moram zato kupiti večje količine in se večkrat zgodi, da se mi kaj pokvari, čeprav pazim. Sušilca nimam, poleti sušim na soncu, pozimi v kurilnici. Pri pranju in pomivanju posode gledam, da ju vključim, če je možno, zvečer. Likam pa takrat, ko imam čas, lahko mi verjamete, da ne preveč pogosto. Zadnje čase mi je bolj kot denar pomembno prihraniti čas, zato da ga imam dovolj za Kulinariko. Pa lep pozdrav. Pesnica