Poročno darilo-nujno

7. sep 2014 20:08

Mene zmerja najprej zabava, potem me pa malo zaskrbi, ko vidim, kako nekateri stvari tako obupno dobesedno razumejo. Kdor v satenu v kontekstu tega topica razume samo tkanino, je itak ubog na duhu, da mu/ji ni pomoči in naj ne bere dalje, v izogib še večji praznini.

Satenska postlejnina je oznaka za to, da se človek trudi. Da pač ni odnehal. V paru ali sam. Da se odloči, da bo kraljevsko spal, da ne bo imel nekih pošvedranih pižam in copatov in da se ne bo zadovoljil z nečim minimalnim, ker več, da zasluži in da mu/ji pripada več.  Ob polnem zavedanuu, da se je za tisto več treba malo bolj potruditi.

Zase in za druge.

Tako kot je stvar vsakične odločitve to, da naredimo pogrnjeno mizo (nekajkrat reciklirana tema tega portala) ali pa se zamahne z roko in se malo premakne nastlano po mizi, pogrinjek je pa morda ob nedeljah ali pa če pridejo kakšni obiski...

Tako kot je vsakična tema to, če je trenirka oblačilo za športanje ali pa se lahko v njej odraca v bližnji hipermarket, kjer ne piše ekplicitno, da se v  trenirki tja ne sme in potem eni prostodušno  mislijo, da je to okej.

Hočem reči, vse to je samo na različne načine povedana ena in ista zgodba.  Tko je shvatio, shvatio je.

7. sep 2014 20:17

Hvala, Vendelina, da se še vedno trudiš. Slovenci smo pač vzgojeni za hlapce. Fino je, če nas občasno kdo, ki je to prerasel, opomni, čeprav prijetno pa ni. Enkrat, ko bo dosežena kritična masa, se bo tudi realnost spremenila.

7. sep 2014 21:00

Itak, da te hvatim, my dear. Ampak na rute si čist pozabla. 

7. sep 2014 21:24

Daj nehaj no s to vzgojo za hlapce. Saj najbrž res nisem za na ta svet, ker ne štekam, kakšno zvezo ima satenasta posteljnina s to vzgojo, pa vseeno.

Prav to, da dela doma vsak po svoje, ne pa tako, kot diktira nekdo drug, negira tvojo trditev.

7. sep 2014 22:15

Da se človek (še vedno) trudi, verjetno vsak pokaže na svoj način. Nekateri s posteljnino, drugi z drobnimi pozornostmi, tretji z romantiko...

7. sep 2014 22:17

Ne, nisem imela v mislih do groba... Kaj takega res ni za obljubljat... Lahko pa zagotovo obljubim, da dokler bova skupaj bova iz ljubezni. Kako dolgo pa to bo pa žal nikoli ne moreš vedeti. Mogoče celo do groba

8. sep 2014 8:13

 glede na uro poslanega komentarja, enako velja tudi zate...

Drugače pa poznam par, ki sta zapravila 17.000 eur za poroko, da sta bila celo pol leta poročena...

Sunny09

8. sep 2014 9:32

Rada bi odgovorila na prvotno vprašanje- koliko darovati ob taki priložnosti. Moje mnenje je, da naj vsak daruje po svojih zmožnostih in ne toliko "kot se spodobi" ali kolikor pričakujejo ali kolikor bodo drugi darovali. Vsak zase najbolj ve, koliko lahko daruje in tudi kaj se mu zdi osebno ali ne-osebno nekomu ob taki priložnosti darovati. Sploh v današnjem času, ko vsi veliko preveč gledamo na to kaj si drugi mislijo ali kaj drugi pričakujejo, se mi zdi veliko bolj pristno to, da nekdo sam sebe vpraša (in se posvetuje s patnerjem oz. tistim s katerim bo darilo daroval), koliko in kaj lahko realno podari. Sem mnenja, da vsak danes ne more darovati 100-200 € neki sestrični iz nevemkaterega kolena, samo zato, ker bodo drugi (vsaj) toliko darovali.

Jaz veliko lepše spim odkar se ravnam po tem, in sicer tudi pri rojstnodnevnih darilih ali drugih priložnostih.

In po drugi strani se mi zdi lepo, da se (tudi skromen) prispevek podari na izviren način ali s kakšno zelo osebno pozornostjo ali nečem, kar je od darovalca zahtevalo nekaj razmišljanja, truda in ustvarjalnosti.

Seveda vsak ve zase..

LP

A.

8. sep 2014 10:38

Kotarca, če imaš kak probelm z Vanjo, se lahko nanjo obrneš tudi oz. predvsem preko ZS. Vsem nam bo bolj prijetno.

Glede porok: do sedaj smo vedno skupaj s prijatelji podarili denar. Dvakrat je na vabilu pisalo, da darila niso potrebna, a smo vseeno dali nekaj v kuverto, navadno smo dali poleg darila še kaj malega a osebnega - karikaturo, skupno fotografijo v okviru, knjigo/dnevnik dogodkov iz otroških dni, ...

Denar res ni osebno darilo in ga nič kaj rada ne podarjam, sploh ne otrokom ob rojstnih dnevih. Otroci morajo vedet, da se denar zasluži in ne dobi.

8. sep 2014 10:47

Ko smo že pri izvirnosti daril ( vseeno za kateri dogodek so), mešanje hrane in denarja se meni upira, iz več razlogov in vedno je zraven vkoreninjena misel: denar je umazan, hrano je treba spoštovati. Zato ga nikoli ne bi tlačila v pašto, torto...

lp