Poročno darilo-nujno

zzak1977  

član od: 31.7.2009

sporočila: 2193

8. sep 2014 20:34

Kaj pa torta iz wc papirja?

Commis débarrasseur

limnol  

član od: 16.11.2001

sporočila: 5192

8. sep 2014 20:45

Okusi so različni.

Čeprav so bile do zdaj vse poročne torte, kar sem jih videla, jedilne (ne pa nujno tudi užitne, ko videz premaga okus, potem je s torto pač nekaj narobe).

Pa ko smo že pri darilih:  v naši rodbini se nagibamo k praktičnosti in vsaj ožja žlahta par lepo direkt vpraša, kaj si želita. Mogoče ni najbolj romantično, prihrani pa marsikatero težavo.

Sonja

katrin11  

član od: 3.1.2010

sporočila: 2355

9. sep 2014 17:07

No, ja, tisti polnjeni makaroni morajo biti malo dodatno zaviti, da ne kvarijo ostale vsebine. Če pa jih pujski pojedo, tudi ni velike škode. Tako sem jaz razumela tisto idejo.

Katrca11

Sashika  

član od: 29.3.2006

sporočila: 639

9. sep 2014 19:13

Malo smetenja: kako prepoznaš slovenskega turista v centru velemesta? Oblečen je športno s čevlji za treking, kakopak In že ob 9 zjutraj je nazaj s prvega "hitrega sprehoda" :)))Tudi italijanske in ruske je zelo enostavno prepoznati :)))

Nazaj k temi: Za poročno darilo sva zbirala denar za poročni oddih (ne potovanje, ker sva jih bila v tistem obdobju precej sita). Od tega sva polovico darovala v dobrodelne namene, eni slovenski in eni italijanski organizaciji (obe zelo specifični, nič mednarodnih birokratskih zadev). Midva sva za poroko namenila precej denarja - imela sva možnost, da sva jo lahko sama plačala, in sva res uživala, nisva se veliko držala nazaj, prav tako nama je bilo všeč, da se ni v organizacijo vtikal nihče drug, vse sva uredila sama, z majhno logistično pomočjo staršev čisto na koncu, dan pred poroko.

Vsak je prispeval po svojih močeh, vsem sva bila zelo hvaležna, da so upoštevali najine želje. Seveda je kdo tudi kaj prinesel, a (na srečo) jih je veliko moralo pripotovati, tako da za večja fizična darila ni bilo prostora :)))

@zzak: ne, torta iz toaletnega papirja neeeeee!

 

 

Saša

bonacamedvode  

član od: 17.2.2012

sporočila: 1

9. sep 2014 20:17

Kot darilo lahko podarite kuharski tečaj mediteranske kuhinje - darilni bon za 2.

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

9. sep 2014 20:27

bonacamedvode je napisal/a:

Kot darilo lahko podarite kuharski tečaj mediteranske kuhinje - darilni bon za 2.

 

jezuskristus, pa ja ne takoj po poroki v kuhinjo in za štedilnik???

mamamia

Sandra_a  

član od: 6.12.2010

sporočila: 447

9. sep 2014 20:56

mamamia je napisal/a:

bonacamedvode je napisal/a:

Kot darilo lahko podarite kuharski tečaj mediteranske kuhinje - darilni bon za 2.

 

jezuskristus, pa ja ne takoj po poroki v kuhinjo in za štedilnik???



mamamia

 

Da bo šla ljubezen lažje skozi želodec ...

Sandra_a

ribica  

član od: 31.10.2002

sporočila: 525

9. sep 2014 21:01

Pri nas (severovzhodna Italija) so se vedno zelo razsirjene t. i. knjige zelja, ki jo zarocenca lahko pustita v trgovini, v potovalni agenciji ali kjerkoli zarocenca zelita. Povabljenci ali kdorkoli zeli stopi v trgovino in tam kupi nekaj s seznam (po svojih denarnih zmoznostih in po sorodstveni vezi). Vsekakor se tocno ve, kdo je kupil ta kroznik, kdo multipraktik, kdo pralni stroj. Ce pustis knjigo zelja v potovalni agenciji, prispevajo povabljenci za romanticno vecerjo, za izlet, ki ni vkljucen v paket, oz. za vse, kar sta si zarocenza zazelela za porocno potovanje.

Predkratkim sta se porocila dva mlada zdravnika, ki sta knjigo zelja odprla pri neki dobrodelni organizaciji, ki gradi novo bolnico nekje v Afriki. Oba sta kot absolventa prezivela obvezno prakso v eni iz med bolnisnic, ki jo vodi ta organizacija in sta se zato odlocila za ta korak. Vsak povabljenec je prispeval, po svojih moceh in svojih prepricanjih, za opremo bolnisnice.

ribica

Viva Meier  

član od: 20.12.2009

sporočila: 673

10. sep 2014 1:10

Poročena nisem in še nekaj časa verjetno ne bom, tudi v bližnjih krogih se mi bolj malo ženijo, tako da sem na ta račun bolj kratka z izkušnjami.

 Mi pa ob ugibanju, ali naj bo (poročno) darilo všeč podarjevalcu ali obdarjencu, pa ali je bolj dati nekaj osebnega ali zgolj neoseben denar, pa koliko in kako pride v spomin božična situacija izpred slabih treh let. Po več kot 10ih letih delovanja me je zapustil moj mini tevejček, diagonale nekih 30cm. Stara škatla, ampak za miniaturen podnajem, v katerem živim že dlje časa in tudi še nekaj časa bom je bil perfekten. O novem nisem razmišljala niti za sekundo, zaradi dejstva, da so zadeve skoraj v celoti dostopne na spletu in zaradi prostorske stiske, ki je res precejšnja. Čez dober mesec dni, me je pod jelko čakala plazma TV v velikosti manjše klubske mize, darilo staršev. Ta ista starša sta bila gosta v mojem stanovanjcu vsaj 10x, torej sta dobro vedela, da ogromnega TVja absolutno nimam kam dati. Na moj težko prikrit nejevoljen pogled, sem dobila pojasnilo, da je bila cena ugodna, pa da mi bo še kasneje v kakem drugem stanovanju prav prišla...

Hkarti sem v tistem obdobju večkrat omenila, da mi bo vsak čas izdihnil zgonjeni laptop in da bom za novoletno darilo najbolj vesela kakega prispevka, magari 10, 20€. Ob študentskem delu, najemnini, hrani in ostalih stroških pač pač 500 in več € ni bilo ravno enostavno prihranit. 

No ja, da zaključim, službica, četudi uboga, je, laptop kupljen brez enega podarjenega centa, televizija pa je, enkrat prižgana, skoraj 3 leti preživela zavita v folijo pod posteljo. Sedaj je romala k prijatelju, da bo vsaj stala pokonci na polici, gleda pa je niti on ne. 

 

Tako da morda v izbiro darila le velja vključiti nekaj razmisleka, sploh zato, ker tu ni govora o obesku za ključe za 3€, ampak o precej večjih vsotah. In da potem 100, 200 in več € leži pod posteljami in se praši na policah, pušča malo grenak priokus v ustih na obeh straneh. 

Viva Meier

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

10. sep 2014 8:39

No, v takšnem primeru bi se jaz pogovorila s starši in bi tv zamenjali za laptop, verjetno so račun zavoljo garancije še imeli.


Sicer sama pri darilih vedno spoštujem željo tistega, ki mu je darilo namenjeno, ker gre za to, da razveselimo njega, ne sebe.  Če smo oboji veseli - obdarovanec darila, tisti, ki podarja, pa rekacije, ker je z izbiro zadel, toliko bolje. Če nisem prepričana o darilu, malce poizvem oziroma povprašam bližnje, in ni se še zgodilo, da ne bi razveselili tistega, ki smo mu kaj namenili.
mamamia

Sporočilo je spremenil(a) mamamia dne 10. 2014 08:42

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti