7. feb 2006 22:16
No, pa naj še jaz pristavim svoj piskrček Mikrovalovko imam in je ne dam. Brez nje bi bila zaradi pomanjkanja časa večkrat lačna kot ne, pa zjutraj ne bi nikoli pila čaja ali kave, ker je prevelika možnost, da bi zažgala kuhinjo. Včasih sem v naglici pogosto pozabila lonček na štedilniku in šla v šolo, potem pa klicala babico, naj ga odstavi. Predsodki pri hrani: Na seznamu bljak stvari, ki jih nikoli ne kupujem in jih ne bi jedla pod nobenim pogojem, so med drugim natreen in vsa umetna sladila, pire iz vrečke, paradižnikova mezga, smetana v sprayju, ketchup, tabasco, jogurti z 0 odstotki maščobe in šlag pena. Pa tista sol aji shijo ali kako se ji reče. Niso razlog E-ji, ker se mi ta hrana gabi že od zgodnjega otroštva, ko za E-je še slišala nisem Ne kupujem niti pripravljene hrane - ne zamrznjene, ne sveže (pogrej in pojej variante), ne tiste, ki se kupi v delikatesah, pa tudi konzervirane ne. Razlog je predvsem v tem, da sem tako navdušena nad domačo hrano, da druge ne maram. Izjema so le zamrznjeni idrijski žlikrofi in njoki, ki so mi boljši kot tisti, ki bi jih pripravila jaz. Po drugi strani pa z veseljem kupujem vso zelenjavo v kisu (še posebej, odkar smo vrgli proč dve ponesrečeni ozimnici), pa tudi fižol, koruzo, pelate in bamusove vršičke. Večina zelenjave mi je sicer bolj všeč zamrznjene kot vložene. Brez tunine iz konzerve si ne znam predstavljat življenja. Občasno jem tudi juhe iz vrečke, s kako žlico gobove omake iz vrečke si pomagam pri pripravi omak, tako kot mamamia. Vegeto pa uporabljam le, če mi zmanjka domače. Puding jem redko, ampak kadar ga, je ta vedno iz vrečke. maja