21. feb 2014 4:36
Da ne bom Ežoju smetila, sem se preselila.
Good things (and poison, too) come in small packages, pa sem se odločila za kratek zlet (sweet but short), ki ni nič kaj eksotičen, ampak tam še nisem bila: Veliko krasa, pokrajina podoba Istri (samo malo bolj porastlo), neverjetno nemško mesto v bližini, frančiškanske utrdbe (kot iz kavbojskih stripov moje mladosti), veliko odlične dimljene govedine (za tole zadevo bi se morala enkrat spravit napisat blog). Veliko "Yee Haw" in kavbojskih škornjev in kavbojskih klobukov: San Antonio, Texas.
Začelo se je jasno s pristankom v San Antoniu, nadaljevalo v največjem privatnem parku v Texasu: Natural Bridge Caverns. Pri vhodu v park je tale napis, ki jasno opozarja: Don't mess with Texas! Yee Haw! 
Naravni most, po katerem je dobila jama ime:
Potem kočerja (edini obrok poleg jutranje kave), na aplikaciji Yelp na telefonu poiščeva dobro ocenjen joint za barbeque. Ko se pripeljeva tja, opaziva kar nekaj avtomobilov na parkirnem prostoru, nekaj jih je v vrsti za drive through, nekaj jih pa hodi v lokal po že pripravljene pakete hrane, ki so jo očitno prej naročili po telefonu.
Naročim brisket sendvič z omako "on the side", $5. Spadam med puriste (da ne bo pomote, izraz je moja pogruntavščina), kar pomeni, da mi sladka omaka pokvari okus dimljenega mesa in je iz tega razloga ne maram. Sendvič je temu primerno bolj suh, je pa zato okus po mesu neprecenljiv. Dragi se odloči za neko pikantno klobasico in brisket ter skodelico stročjega in skodelico zelenega fižola. Za žejo lokalno pivo. Hrane je bilo ravno toliko, da bi oba šla z veseljem po repete. Namesto tega se odpeljeva do hotela, razpakirava in greva na sprehod ob reki.
Dan 2: Obisk Fredericksburga:
Razen tega, da je povsod po mestecu polno napisov v prav lepi nemščini, kakih drugih znakov nemške dediščine ni opaziti. V pekarni prodajajo običajno ameriško drobno pecivo. Ker je nedelja, je veliko galerij in muzejev zaprtih. Sprehodiva se po mestu, stopiva v odprte trgovine, predvsem take, ki prodajajo izdelke lokalnih rokodelcev. Za spomin si kupim ročno obarvan šal.
Kosilo je v totalnem Texas stilu: BBQ #2, $6 (brisket sendvič kot dan prej). Ugotovim, da je bil #1 bolj okusen, je pa vzdušje v tem lokalu neprimerno prvemu. Band se v resnici sliši bolje, kot na temle posnetku. Danes pa res najdeš čisto vse na internetu.
Zapeljeva se do nekaj milj oddaljenega rancha in pokopališča predsednika Lyndon B. Johnsona (ta je nasledil Kennedija)
Dan 3: Solo potikanje po mestu.
Za večerjo pizzerija, ki so jo predstavili na eni oddaji na Food TV. Izkazalo se je kot odlična poteza. Pri vhodu v restavracijo vidim napis: Tell us where you are from? Na steni pa zemljevid sveta z zapičenimi bucikami: Ugotovim, da sva "njihova" prva Slovenca in veselo zapičim buciko v piko, ki predstavlja Ljubljano. :)
Lastnik je odprl restavracijo 2008 leta, o originalnosti hrane ne vem nič, ker v Neaplju še nisem bila. Če ste si pogledali video, naročila sva polnjeno mocarelo, ki jo Guy je na koncu posnetka in zadeva je bila božanska. Namesto s kruhom so jo servirali z mini "pico", testo je bilo premazano s česnovim oljem in posuto s parmezanom. 
Naročiva še pico. Ni bila pizza kot jo poznamo, bila pa je odlična. Super hrustljavo tanko testo, brez paradižnikov ali paradižnikove omake, zato pa nekoliko pikanten fontina sir, kremasto sladko-kisla čebulna marmelada (kuhana z balzamičnim kisom), gobe z žara in hrustljav, ne preveč slan pršut. Simfonija.
Spet vožnja do hotela, sprehod ob reki in ker prej nisva popila niti piva, sedeva za bar ene od mnogih natrpanih restavracij in naročiva coctail (prosecco z limoncellom, razmerje cirka 4:1, prelito po ledu) zame in pivo za dragega. Coctail je tako dober, da ponovim vajo in se odločim, da limoncello sama pripravim doma. As of today, limonine lupine se že namakajo v šnopsu.
Dan 4: Solo obisk vseh petih frančiškanskih utrdb. V San Antoniu imajo državni park, v karega spada 5 utrdb. Najslavnejša je Alamo, ostale so ob Mission Rd., ki se vije iz centra mesta. Res lep mini izlet, na katerega se bom naslednjič odpravila s kolesom.
Poslednja večerja: Obisk Texas Pride BBQ in sedvič #3, $7. 
Pozabila sem omeniti, da so pri pripravi sendviča (vedno je jasno topel) vprašali, kako meso bi rada imela: Narezano na debelo ali tanko ali v enem kosu, z maščobo, ki se drži mesa ali pa bi rad, da ti maščobo poberejo.
V temle jointu naročiva še dimljene svinske reberce ($17 za 3 osebe), ki so bile prava žalost v primerjavi s tistimi, ki jih pripraviva midva v smokerju v najinem backyardu.
Zvečer še res zelo hiter sprehod po mestu in potem nazaj v najin "The Most Haunted Hotel in Texas". Duhcev pa od nikoder.
Vanja
Mojca
za "Dajlo in Vir"
