Rabim pomoč pri pripravi dobre pice

17. jan 2006 15:46

Ja, se bomo morale kar malo podučit, Dragička. Kaj češ, človek se uči, dokler je živ, in bodi vesela, da vsak dan izveš kaj novega. Meni je sicer gladko vseeno, kaj da kdo na pico, pelati so pač po izvornem receptu, pri nas doma za ene uporabljamo pelate (mož), za druge doma narejen kečap (no, morda paradižnikova omaka z dodatki, nikakor pa to ni mezga, ker ta je brez dodanih zelišč in začimb, če me moje kuharske izkušnje ne varajo), za tretje pa kupljen kečap, ker domačega ne marajo, pelatov pa ne smejo niti videt... Pa dobro, saj ni pomembno, eni smo malenkostni pri enih rečeh, drugi pri drugih. Sicer pa: kakšna je sploh razlika med paradižnikovo omako (ne mezgo!) in kečapom? Mamamia mamamia

17. jan 2006 15:52

Odkrito in pošteno, jaz na to ne znam odgovorit mamamia. Pri nas imamo namreč "šugo" in to so potenstani paradižniki (z dodatki ali brez). Tale Kulinarika je tako zame tudi tečaj kuharske slovenščine. Sem bila pa prepričana, da je mezga in omaka isto. tjas

17. jan 2006 16:35

Mi pa temu rečemo "salsa" ( to ni ples ). Zanimivo pa bi bilo izvedeti razlko med kečapom in salso. Mamamia, nebi bilo slabo odpreti novo temo na forumu, kaj praviš? lp tebi,Tjaši in ostalim. UFFA,danes imam dar govora

17. jan 2006 17:01

Ma, kaj bomo komplicirali. Kolikor vem, je paradižnikova mezga spasiran in nekoliko pokuhan paradižnik brez nekih dodatkov. Torej čista zadeva. To, čemur pravimo kečap, je pasiran in kuhan paradižnik z dodatki, kot so nekatere začimbe in zelišča, lahko tud paprika, uprablja se hladen kot preliv (za pomfrit na primer) ali kot dodatek hladnim omakam, ali pa za kakšno toplo jed. Paradižnikova omaka pa je topla jed, narejena bodisi iz svežegea dušenega paradižnika, bodisi z dodatkom kečapa, mezge ali pa iz pelatov, in z raznimi dodatki kot so gobe,zelenjava, meso in kaj vem kaj še vse. Ali pa brez teh dodatkov. Tako nekako si jaz to predstavljam in razlagam, čisto možno pa tudi, da se motim. Pa saj se bo našel kdo, ki nas bo naučil. Tu nekje bi morda lahko iskali tudi razliko med kečapom in salsom (po moje ni bistvene). Je tudi meni kulinarika pravi vrelec novih spoznanj. Mamamia mamamia

17. jan 2006 17:01

Jaz pa delam pizzo cisto drugace! Vse sestavine: na obrocke narezano cebulo, koruzo, na trakce narezano sunko, gobice, malo paprike in nariban sir, vse skupaj zmesam v skledi. Mesanica mora bit dobro premesana (najbolje kar z roko, da razdrobimo sunko ki se vcasih zlepi)! Omaka: iz tetrapaka paradiznikovo mezgo, katero obvezno malo posladkam (ker je ponavadi kisla kot vrag), dodam dobro zlico olivnega olja, potem pa origano, sol, poper in malo cesna v prahu. Na testo damo mezgo in nato mesanico. Po pekacu porazdelim se rezine salame ali prsuta! Jaz delam tako, ker ne maram ko sunka in gobice spustijo vodo na paradiznikovo mezgo in je vse potem pocasto! Ker je vse ze prej premesano se vse sestavine dobro zapecejo. sicer pa vsak ima svoj okus! Karmen

17. jan 2006 17:44

Moji pice ne jedo drugače kot samo s sirom (hči), pa s tunino (sin), le možu je vseeno, kaj vse je gor. Hči ne mara veliko sira, zato pa ogromno paradižnika, sin ne mara pardižnika, biti pa mora ogromno sira. Edino, kar je skupno, je to, da pico z origanom vedno potresem le nekaj minut preden jo vzamem iz pečice. Se mi zdi, da se vonj po origanu takrat najlepše razvije. Sicer pa, koliko picopekov, toliko navad. Kot pri čevapčičih, pa čeprav ima čevapčič še manj sestavin kot pica...Mamamia mamamia

17. jan 2006 19:50

Pri nas je pa obvezen dodatek na pici (poleg seveda paradižnika, kakšnih dveh treh vrst salame, gob, pa vsaj dveh vrst sira) tudi ananas iz konzerve. Lahko pa zraven še narezana rdeča in/ali zelena paprika, čebula, česen. Origano posujem par minut preden je pečeno. nb

17. jan 2006 23:06

Najboljša pica zame je narejena z mlekom, za sestavine uporabim paradižnike, ki jih popražim sama, in z njimi na debelo premažem testo, nanj pa obilo sira -pol ovčjega pol kravjega- in na polovico pice kuhan pršut ter olive, na drugo polovice pa tuno. Proti koncu pečenja potresem še z origanom in pica izgine mimogrede. Maji

17. jan 2006 23:37

Leta 1977 sem pojedla s težavo prvo pico, ker mi ni odgovarjal sladek okus paradižnika.Sledila je čudovica pica v tržaški napi, Skol baruin tako naprej.Nikoli v življenju nisem jedla v različnih lokalih pic, ki bi imele enak okus. Isto je najbrž pri nas, ki razpravljamo o tem, kako se pripravlja. Vsak ima doma lastno picerijo, za lastnim imenom in naslovom. Sama pripravim testo ( moka, sol, voda, žlica olivnega olja), trgovinsko mi ni všeč, dvakrat premesim, da se lažje valja, na tanko razvaljam in obložim s paradižnikom, narezanim na kolobarje,ki jih skušam osvoboditi semenja ali pa domačim shrankom ,brez dodatkov na gosto pokuhan paradižnik.Ko tega zmanjka, iz trgovine nesladkane pelate, ki jih zmiksam. Posujem z origanom, obložim z dobro šunko ali kuhanim pršutom, naložim v trgovini narezano mocarelo ( je vedno težava, amapak vedno naredijo),izdatno posujem s šampinjoni v slanici, dodam še nekaj olivic. Pa v pečico 220 cca 20 miniut. Pa še nekaj- tudi moja pica nima vedno istega okusa, pravijo pa, da je dobra. Kečapa ne maram, ker običajno vsebuje sladkor ali peče, pa tudi druge kemikalije, ki se jim jih izogibam. Vsak po svoje v " svoji piceriji". frina

18. jan 2006 9:42

Aja, še to sem pozabila dodati: testo moram vedno prepojit z olivnim oljem...Mamamia mamamia