Odvajanje kajenja s hipnozo

1. jul 2010 8:13

Jernej, meni je pa Zbogom, cigareta zelo pomagala. Zaradi domislenih opozoril na vse pasti novopečenega nekadilstva, razlaganja skušnjav na način škrat - palček in humornega opisovanja prebolevanja abstinenčne krize, zadevo toplo priporočam v branje.  

Ko si trdno odločen, je takšna knjiga super moralna podpora. Ko sem se včlanial na KulSlo sem še veselo rauhala svojo škatlico dnevno (no, pa še kar nekaj zraven), zdaj pa sem že več kot leto in pol nekadilka. In se mi tudi zdi, da je bila to vsa kadilska kariera v mojem življenju končana (upam da ne bo zarečenega kruha).  

 

Košuta

Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 01. 2010 08:30

1. jul 2010 18:09

Prebrala knjigo Končno nekadilci - celo 3x pa mi ni nič pomagalo. Poznam pa kar nekaj ljudi ki jih je prepričala. Imam veliko željo da bi prenehala, vendar nič volje. Ko samo pomislim, da ne bo več jutranjih obredov ob kavi in cigaretu... kuholjub

1. jul 2010 18:35

solatko je napisal/a:

Po 43. letih kajenja, 19.6.2010 končno, s pomočjo hipnoze, prenehal kaditi. V enajstih dneh niti enkrat nisem pomislil, da bi prižgal cigaret. Prej sem se odvajal nekajkrat, brez uspeha. solatko

Čestitam, solatko!

Sploh ni pomembno ali s hipnozo ali drugače, kar zares šteje, je to, da ti od srede junija ni več treba kaditi.

 

 

nola

1. jul 2010 19:40

kuholjub je napisal/a:

Prebrala knjigo Končno nekadilci - celo 3x pa mi ni nič pomagalo. Poznam pa kar nekaj ljudi ki jih je prepričala. Imam veliko željo da bi prenehala, vendar nič volje. Ko samo pomislim, da ne bo več jutranjih obredov ob kavi in cigaretu... kuholjub

Jaz jih še vedno pogrešam, ne kadim pa že nekih 5-6 let, pa večerne obrede tudi. Po duši bom vedno kadilec. Si pa sama že napisala rešitev, da nimaš volje. Ko jo boš imela boš nehala, simple as that. Ne potrebujete nobenih knjig, hipnoz, flajštrov...le voljo in odločitev.

2. jul 2010 10:15

Sem ozdravljeni kadilec , minili sta že dve leti od moje zadnje cigarete. Kadil sem kar lepo število let, bil sem res pravi kadilec. Nehal sem zato, ker sem se sam odločil. Brez vsakih pomagal, knjig, predavanj, obližev, itd. Razlog da sem nekahl pa je bila ena čudna tahikardija, ki me je zagrabila iznenada no in potem se je začela frka, ker so na urgenci mislili, da me bo infarkt. Strpali so me v rešilec in odpeljali v KC . Med vožnjo, ki je strašno neudobna v rešilcu, sem sklenil, da bom nehal kaditi. Če je to eden izmed vzrokov, za trenutno težavo,ki sem jo imel potem je to najmanj kar lahko storim, predvsem, ker se mi ne da voziti naokoli na tako neudoben način. No ,kasneje so vse preiskave pkazale da mi nič ni,da sem v bistvu zdrav, da imam tudi pljuča povsem cela, skratka, naredili so mi kompleten servis in vse je bilo ok. In ko me danes kdo vpraša ali bi še prižgal cigareto mu povem, da ne ene ampak kar dve hkrat, tako mi še vedno dišijo. Tudi moje mnenje je, da tisti,ki je bil res pravi kadilec bo to vedno ostal ne glede na vse, kar se z njim dogaja. V nos lovim dim, če kdo poleg mene kadi. Včasih se zbudim iz sanj, v katerim kadim ko Turek. In se pri tem čudno počutim. Ne trdim, da ne bom nikoli več prižgal. Bom sicer poskušal da ne bi ampak nikoli se ne ve. Predvsem mi je težko ko sem prost in imam veliko časa. Na dopustu npr. Takrat me velikokrat zagrabi da bi. lp hedonist

2. jul 2010 11:39

Konec tega meseca bo 7 let kar sem nehala kaditi! Kadila sem 23 let in to vsaj eno škatlo na dan. Kave brez cigareta si nikakor nisem mogla predstavljati, pa gre in to brez težav. Odločitev o prenehanju kajenja ni prišla kar čez noč, sem se pa zamislila sama nad seboj, ko sem nekega dne s kolegico šla na sprehod na ne tako grozno strm hrib! Kot smrklji mi ni bil noben šport težava, ko pa sem takrat v svojih najlepših letih na pol poti hriba lovila sapo, bila zaripla v obraz in nisem mogla naprej, sem vedela da moram nekaj spremeniti. Borba s samo seboj (nehati ali ne nehati) je trajala cca 6 mesecev in potem sem sredi dopusta po jutranji kavi in pokajenem cigaretu, sinu rekla, da je bil to moj zadnji cigaret. Seveda me je nejeverno pogledal, se nasmejal in si mislil svoje... in tega je že skoraj 7 let. Seveda sem imela borbe, vsak dan posebaj, vendar sem samo sebe prepričevala v stilu, če si danes zdržala pa zdrži še en dan in mi ni žal, da sem vztrajala. Danes ne morem verjeti kako nisem sama sebi smrdela, ker ko danes zavoham cigaretni dim me odbije. Ne, ne verjamem v hipnozo, verjamem samo močni volji! Lp leandros Sporočilo je spremenil(a) leandros dne 02. 2010 11:46

2. jul 2010 19:02

Čestitam vsem ,ki so nehali kaditi.Resnično,kajti to je odvisnost.Kakorkoli obrneš ,če si kadilec si odvisen.Vemo,da ni zdravo,samo recimo moj zdravnik kadi kot turek,oni dan sem videla na Brniku pomembno osebo iz naše vlade,kako je zunaj ko je priletel na hitro pokadil cigareto.Tako,da tisti ki kadite niste edini, tisti,ki ste premorali toliko volje,da ste prenehali ala vam vera in pika.Je pa tako,da ne škodi vsem.Poznam gospo ,ki je kadila od 16 leta pa je umrla pri 92 pa skozi kadila.Stric pa ni nikoli kadil in nihče doma pa je umrl za pljučnim rakom.Tako,da narava vsekakor naredi po svoje. dari

2. jul 2010 20:30

Problem pri odvisnostih so stranski pojavi, ne toliko sama razvada. Ko sem probaval nehati z voljo, so mi največ težav delale roke in ustnice. Nikakor jih nisem imel kam dati. Hotele so svoj čik in zdravo. Kolebal sem med akapunkturo in hipnozo, saj sem nad prosto voljo enostavno obupal. Prevagala je hipnoza in ni mi žal. Doktor je lepo pripravil organizem in mojo podzavest v stanje pred kajenjem. Do danes (vem da ni veliko), se ni pojavila prav nikakršna želja ali potreba po cigareti (tudi sobivanje me ne moti, mi pa postaja dim vedno bolj zoprn). Jutri gre še žena, tako da se pri nas ne bo več kadilo. solatko

31. jul 2010 20:32

SOLATKO,nekaj imava skupnega !!!Začetek in konec kajenja.Ne morem kaj ,da se ne javim.V soboto 19.6.2010 sem pokadila zadnjo cigareto,ampak dolžina kajenja je tudi enaka tvoji.Pa me do danes še ni premagala želja po kajenju.Edino pomoči nisem iskala drugje.Sicer kar pogosto potujem v Poreč,pa nisem nikoli razmišljala,da poiščem tam pompč,ampak sama gola trma ----ne ,zdaj pa ne bom več!!!me je pripeljala do tega .Ne dam roke v ogenj,da ne bi še gdaj pokadila kakšne cigarete,ampakvstrajam,ker mi je začel dim smrdeti. Upam,da ti tudi še vstrajašin kaj pa ženi je uspelo? Javita se in povejta svoje občutke. Pozdrav vama in vsem,ki jim je uspelo prmagati tobak, pa tudi tistim,ki to želijo,ker pravijo" Kjer je volja,tam je pot"!!! zaja

31. jul 2010 21:00

Tudi jaz sem bivša kadilka, 1 leto je, kar ga nisem prižgala. Nehala sem zaradi zdravja, imela sem operacijo zaklopke in rekla sem si, da po operaciji pa ne bom več.Tisti dan pred operacijo sem skadila skoraj 2 škatlici, od naslednjega dne naprej pa nič več. Veliko volje, moči in en dober razlog je potreben, da se odločiš nehati. Če bi rekla, da mi cigaretka ne manjka, bi se na polno zlagala. Zelo mi manjka, pa ne dim, pa ne toliko nikotinska omama, kot moji rituali. Kava, sploh jutranja ni več iste, in tudi užitek ob pitju le te ni več isti. Ko pridejo tisti "nervozni dnevi", ko ti gre vse narobe, bi ubijala za čikec... no zdaj ubijam za nekaj sladkega. In moje kilce veselo ploskajo! Če ga bom še kdaj prižgala? Upam, da ne, ker si res ne želim več tistega smradu na sebi, pa groznega zadaha, pa tudi jutranjega kašlja. Pa še nekaj sem si dala za motivacijo, da ga ne prižgem; vsak dan v šparovčka ( ki je namenjem samo za "denarček od čikcov) vržem notri 2,50 EUR. Toliko so bili nazadnje moji čikci. In konec meseca si za zbrani denarček kupim nekaj zase, samo zase. Vsem želim veliko uspeha pri odvajanju! atos