16. dec 2005 0:15
Mislim, da je ljudem vedno bolj pomembno, da kupujejo... (verjetno zato, da bi se dokazali, da zmorejo kupovati?? ali pa res zato, ker se jim v življenju nič več tako vznemirljivega ne dogaja, kot je nakupovanje...).
In ker večina (vedno večja) nima denarja, da bi kupovala velike (pomembne?) stvari, kupujejo majhne... malo po malo... vsaki dan... stvari brez katerih bi seveda brez problema preživeli... Tako se do konca meseca nabere kar zajeten kupček denarja, ki je bil dobesedno "vržen stran". Če bi ljudje vzeli v roke "svinčnik in papir" in malo poračunali, bi se zamislili, koliko nanesejo takšni nakupi- ala:"če sem glih tu, bom pa še tole vzela... pa tole... pa tole... Saj jutri tako ne bom šla v trgovino". Naslednji dan se seveda zgodba ponovi... In seveda nikoli ni samo:"samo po kruh skočim, takoj bom nazaj" - ponavadi se konča tak stavek z najmanj 5.000 sitov (res dragi kruh...). Potem pa z velikim cmokom v grlu greš proti domu:"Pa kako? Saj sem samo po kruh skočila... Kako je vse drago..."
Ljudje se vse premalo družijo in verjetno zato iščejo "bližino", stik s človekom v trgovinah (ker tam bo sigurno našel ljudi). Ste opazili, da manjše trgovine - samopostrežne (ki sploh niso tako majhne, kot so bile včasih štacune z eno vrsto polic in prodajalnim pultom), postajajo vedno bolj prazne? (Logično - saj tja gotovo ne bomo šli, če ni ljudi...).
Sami od sebe iščemo gužvo zato, da srečamo ljudi...
Žalostno, kako draga so ta naša dandanašnja druženja...
silva
silva