Hofer

23. jul 2014 18:48

Titikaka-imava podobne navade.

A zaupaš recept za majonezo?

Hvala

23. jul 2014 19:28

Po moje natur ali pa bio in podobno, kupljeno v trgovini, ne more biti kaj posebnega, saj je pridelano v bistvu po enaki tehnologiji kot tisto, ki to ni. Razlika je le v tem, da niso dovoljena doložena škropiva, gnojila in podobno, zato pač ni tolikokrat in na tak način tretirano kot tisto, ki ni bio. Prava bio zelenjava in sadje zraste le na domačem vrtu oz. vrtu ali njivi nekoga za katerega lahko z gotovostjo veste, kako zelenjavo in sadje prideluje. Pa še to lahko ni tako, saj nekdo na sosednji njivi škropi z vsem mogočim in se zadeva lahko tudi prenese. Tako da, kaj je 100 % bio in kaj ne - o tem  naj sodi stroka in naša zdrava pamet.

Osebno zaupam le sebi, pa še to z zgoraj navedenim zadržkom. Sezonsko pridelana zelenjava in sadje z domačega vrta ali sadovnjaka, porabljena v kratkem času po tem, ko smo jo obrali,  pa sta res lahko po okusu čisto drugačna od tiste kupljene v supermarketu z vsemi certifikati o načinu pridelave.

Lep dan še naprej.

24. jul 2014 14:05

Meni so všeč Natur polnozrnate testenine, ker so mi naprimer Šparove (ne vem kako točno se reče, vem pa da je tudi bio), grozno grenke in se razkuhajo, hofferjeve pa ostanejo čvrste in so prijetnega okusa. Drugih stvari te znamke še nisem kupovala.

24. jul 2014 18:08

https://www.hofer.si/sl/posebna-ponudba/posebna-po 

25. jul 2014 12:55

@ _tisa_: pošljem na ZS, da ne zahajam iz teme.

Še to glede Natur izdelkov: tofu je res slab, sem ga kupila samo enkrat in nikoli več.

Titikaka

2. jun 2015 21:34

Gleda kdo dokumentarec o Aldiju Na slo1? :s

2. jun 2015 21:45

ne...kaj pa te je tako presenetilo?

2. jun 2015 21:48

Saj je nasploh o poceni produktih. Vklopila sem ravno lidl/hofer del

2. jun 2015 22:25

Aha...ne vem...me pa zanima, bom pogledala posnetek. Smo pa imeli letos na faksu seminarsko na temo Lidl...meni se je zdelo zanimivo, kje vse je mogoče prihraniti, da se ne izgublja na kvaliteti produktov.

3. jun 2015 7:28

Oddaje sicer nisem gledala, sem pa med nakupovanjem v več trgovinah ugotovila, da so v Tušu nekateri izdelki cenejši kotv nizkocenovnikih. Primer: deset žemelj v Tušu stane 0,99 centa, deset žemelj v Lidlu 1,5 evra (15 centov stane ena, enako kajzerica; slednje so v Tušu dražje).

Meso: pakiranja so v Lidlu in Hoferju sicer poceni, a v njih je 380 do 480 g mesa. Ko pogledaš ceno za kilogram, so na primer piščančji fileji v Tušu cenejši, enako vratovina. Predvsem pa mi je meso v naših trgovnah boljše od tistega pakiranega v nizkocenonikih. 

Poceni čips ni nalistan in pečen krompir, ampak je iz ostankov krompirja, ki jih sprešajo in stisnejo in iz tega delajo čips. Ko poskusiš čips iz krompirja, je razlika vidna na prvi ugriz. Je pa tak čips seveda dražji.

Podobno je pri sirih. S tem, da sem v eni od nemških oddaj o poceni hrani slišala, da ni vsaka šunka šunka, ampak gre pri cenejših vrstah za neke vrste lepljenko iz ostankov, v cenejših sirih pa da je vsega drugega več kot mleka. 

In res - če gledaš deklaracije, prebereš marsikaj; da gre za mesne pripravke itd ....

Tudi v nizkocenovnih trgovinah postopoma višajo cene, sama sem tam dolgo kupovala šunko slovenskega proizvajalca (res šunko, ne lepljenko iz ostankov), in naenkrat je bilo pakiranje za deset centov dražje. Ok, ni nek denar, ampak kaže na to, da tudi nizkocenovniki niso socialna ustanova, pač pa imajo svojo pot do zaslužka. Ni bil zaman lastnik Lidla eden najbogatejših Nemcev.

Določene izdelke še vedno kupujem v Lidlu, Hoferju in Eurospinu, večino nakupov opravim v drugih trgovinah. NIkakor ne letam iz trgovine v trgovino iščoč najcenejše, imam svoj sistem nakupovanja, da ne porabim preveč časa. 

Nedavno pa sem si vzela več časa in se sprehodila po Leclercu. In našla nekaj izdelkov po izjemno ugodnih cenah. Na primer - 1 kg kuskusa njihove trgovkse znamke stane manj kot pol kg v drugih prodajalnah. Ker smo veliki porabniki kuskusa lahko tudi povem, da je ta Leclercov odličen. 

Je pa tako: vsaka trgovina ima nekaj izdelkov cenejših kot drugod, in nekaj dražjih, računajoč, da bo nekdo, ki pride kupovat zaradi nizkih cen nekaterih artiklov pačkupil še tiste dražje, saj je tudi čas, ki bi ga porabil za nakup drugje, denar. 

In tako se vrti ta krog.