Uporabiti limonino lupino ali ne?

30. nov 2005 18:54

Jaz uporabljam že sušeno limonino lupinico iz vrečke in sem zadovoljna z njo.Sploh ni draga in nobene packarije,veliko prihranjenega časa. Me je pa mama naučila,da dam limono ali pomarančo za nekaj časa v slano vodo,potem pa dobro operem. Lep dan vam želi Marjetka cvetka

28. dec 2005 9:01

prosim, še enkrat pojasnilo, da ne bo dvomov za "čiščenje" lupin naj bi uporabil natrijev karbonat ali sodo Na2CO3 (dobiš v lekarni?) in ne natrijev bikarbonat ali natrijev hidrogenkarbonat ali sodo bikarbono NaHCO3 (dobiš v lekarni in v trgovini)? ali kako drugače? Tisto s slano vodo pa se bojim da je namenjen temu, da bi potegnilo ven nekaj grenčine, ne strupe...

28. dec 2005 14:33

Glede na to da v nekaterih trgovinah ob policah z agrumi piše da je lupina sadežev strupena, oz. da ni užitna, je po mojem vsaka debata na to temo odveč. Naj se vsak sam odloči. Jaz osebno lupine agrumov v prehrani ne uporabljam ... ivonja

28. dec 2005 15:04

Kaj pa jabolka ,jagode ,hruške in drugo sadje,ki ga prav tako obilno škropijo? kalcicl

28. dec 2005 17:11

Na policah kjer prodajajo ostalo sadje še nisem zasledila opozorila da je "lupina" strupena, se pravi da tako hudo že ne more biti (?!) ivonja

28. dec 2005 18:12

Tako bom rekla.Doma sem na kmetih oziroma moram reči bila sem in prav dobro vem kolikokrat se škropi krompir,koruza,sadna drevesa.če ne škropiš ni pridelka. Prav je da gledamo kaj damo v lonec, a kaj ko so razprave o zdravi prehrani bolj pravljica kot resnica.Na žalost!Onesnažen je namreč zrak in s tem posledično tudi dež ki zaliva tako imenovano bio zelenjavo. Onesnažena je prst(razna škropiva in gnojila). Jaz pri vsem tem gledam le,dane kupujem živil,ki vsebujejo Eje(vsaj ne tistih nevarnih),ne kupujem klobas ,paštet,gaziranih pijač....V kakšno pecivo pa kdaj pa kdaj nastrgam tudi limonino lupino,ki jo predhodno seveda dobro operem. Lep pozdrav. kalcicl

29. dec 2005 18:04

Hm, je danes v Delu objavljen zanimiv članek na to temo - sicer o pomarančah, a enaka dejstva veljajo tudi za ostale agrume. Zanimivo za prebrat... ivonja

10. jan 2006 9:51

Malan, oprosti za tale pozni odgovor, pa vseeno. Za čiščenje oz. detoksikacijo (se sliši učeno, a ne?) se uporablja natrijev karbonat, ki se kupi v lekarni na grame. Je tudi bistveno dražji od navadne sode bikarbone, ki se kupi v trgovini. Zelje in ohrovt mirno lahko daste v to raztopino, ker jima ne bo odvzelo popolnoma nič trdnosti. ZIMA

10. jan 2006 11:43

Prazniki so že minili. Čeprav sem se trudila poiskatii bio limone in seveda pomaranče, mi je to le delno uspelo. Pri "sosedu" sem dobila bio, vendar popolnoma zelene limone. Ok. Imela sem pa dosti manj slabe vesti, ko sem lupinico dodajala k prazničnim jedem (mimogrede-okus svežih lupinic limon ali pomaranč resnično obogati jed). Slaba vest je splavala tudi, ko sem naredila liker iz pomarančnih olupkov, ki pa naj ne bi bili užitini (to je označeno na listku pod ceno - npr. v Šparu ga vzdigni in tam se bodo razkrile še ostale podrobnosti sadeža). V to, da tako ali tako pojemo dosti še bolj zastrupljenih stvari ipd., so me prepričali prijatelji in sodelavci. No, potem pa članek v Delu!! Ivonja, ki ga omenja, še najbolje ve, kaj piše v njem. Skratka, ko ga prebereš, te mine, da bi uporabljal lupine pomaranč, dobila pa sem pomisleke tudi glede uporabe same vsebine, torej pomaranče (kdo pa pravi strupu naj gre samo v lupino in ne v pomarančo?!). Pa sem spet na začetku. Torej spet slaba vest-tokrat zato, ker sem likerje podarila ljudem, ki mi kaj pomenijo... Pozdrav vsem! Sonja

10. jan 2006 12:00

Ja to je ta članek, ki je bil v Delu Pomaranče niso najvarnejše sadje Vse presegajo dovoljeno raven pestidicov – Največ strupenih ostankov je v lupini, zato jo raje zavrzimo Tor 27.12.2005 Pomarančni olupki dišavijo božični čas s posebnim vonjem, z njimi začinjamo praznične sladice in pijače. Uradna raziskava, objavljena prejšnji teden, pa kaže, da je v njih skrita nevarnost. Analizo je opravila britanska vladna komisija za ostanke pesticidov (Government Pesticides Residues Committee) in ugotovila, da te vsebuje sleherna pomaranča, ki so jo pregledali. Številne kemikalije v pomarančah menda povzročajo raka in vplivajo na spreminjanje spola. V Britaniji je polovico teh prepovedano uporabljati, več kot tretjina pa jih presega evropske ali britanske meje varnosti. Dva izmed pesticidov, carbofuran in methidathion, ki sta v Britaniji prepovedana, uvršča Svetovna zdravstvena organizacija WHO med zelo nevarne. Sumijo, da carbofuran, ki je v omenjeni raziskavi presegel varno mejo za dojenčke, kakor jo je postavila Evropska unija, poškoduje živčni in reproduktivni sistem, povzroča glavobol, znojenje, slabost, diarejo, bolečine v prsih, zamegljen vid, anksioznost in splošno mišično slabost. Methidathion, ki je v omenjeni raziskavi presegel evropsko raven, določeno za vse otroke, mlajše od 14 let, pa domnevno povzroča raka in lahko tudi slabost, bruhanje, diarejo in bolečine v želodcu. Tretji prepovedani pesticid fenthion, ki ga WHO uvršča med »zmerno nevarne«, je presegel mejo varnosti, ki jo je EU postavila za otroke, mlajše od 14 let. V pomarančah, uvoženih iz Egipta, so odkrili nezakonito velike odmerke dveh osumljenih »spreminjevalca spola« diazinona in dimethoata. Tega uvrščajo med potencialno karcinogene snovi. V pomarančah so torej našli skupaj šest snovi, o katerih domnevajo, da so karcinogene, in šest morebitnih spreminjevalcev spola. Pesticid imazalil, ki najverjetneje od vseh povzroča raka, so našli v vseh testiranih pomarančah razen eni, ena od pregledanih pa je bila kontaminirana z nič manj kot sedmimi različnimi pesticidi. Komisija, ki ji očitajo pretirano strpnost do zastrupljanja s pesticidi, priznava, da so meje varnosti kršene, da strupi v testiranih izdelkih presegajo meje, ki jih dovoljuje EU, vendar dodaja, da »ni razloga za zaskrbljenost za varnost porabnikov«, niti ne pričakuje nobenih škodljivih zdravstvenih posledic zaradi pesticidov, ki po britanskih zakonskih določilih presegajo dovoljeno mejo. Odbor za akcijo proti pesticidom (Pesticides Action Committee) ugovarja, da ti sklepi komisije temeljijo na domnevi, da ljudje ne uživajo olupkov ali le malo. V njih je namreč nakopičena večina strupov. »Pomislimo samo, koliko olupkov porabimo za kuho, zlasti za božič. Strupenemu presenečenju v božičnem pecivu se raje odpovejmo!« A. Z. Marjetica