Kaj beremo?

29. nov 2007 13:41

Čudež v Andih - Nando Parrado . Preteklo je kar nekaj solz ob koncu spominov enega preživelih v Andih leta 1972. Človek vidi življenje tudi iz drugega zornega kota... Priporočam rolada Sporočilo je spremenil(a) rolada dne 29. nov 2007 13:43:58

29. nov 2007 13:54

Pekarca, Romana Berni je napisala tudi POROKA IZ MAŠČEVANJA. Meni je bila tudi ta všeč. Sicer je pa zelo malo slovenskih avtorjev, ki bi pisali "tovrstno" literaturo, zato jaz večinoma berem vse v angleščini, kjer je malo več takšnih zadev. mojcca

29. nov 2007 13:55

Ta je pa res dobra še boljša kot film.Sem jo brala pred leti.

29. nov 2007 13:56

Mojca od slovenskih avtorjev je meni tudi všeč Darja Hočevar-Grenko spoznanje.Probaj,mogoče ti bo všeč. Lep sončen dan,ki naj bo vsak dan nasmejan! Vanilija76

6. dec 2007 18:25

prof. Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki To knjigo sem prebral že davno nazaj, v ponedeljek zvečer pa sem jo kupil, jo še isti večer celo prebral, zato šel spat (pre)pozno in posledično naslednji dan zaspal v službo. Tole je dokaj sveža izdaja (2005), in ima za moje pojme fenomenalen uvod avtorja, prof. Pečjaka. Želim ga deliti z vsemi, ki berete tole temo, zatorej po principu copy-paste: Pisateljev predgovor Knjiga Drejček in trije Marsovčki je prvič izšla leta 1961 pri Mladinski knjigi v Ljubljani, napisana pa je bila davnega leta 1956. Medtem je minilo 49 let, kar pomeni, da je Drejček danes star vsaj 57 let in približno toliko tudi njegovi prijateljčki z Marsa: Miš, Maš in Šaš. Drejček se imenuje Andrej in še vedno čaka, da se Marsovčki (zdaj Marsovci) vrnejo na Zemljo. A jih ni. Zaman upira oči v svetlo rdečo zvezdo na nebu in jih kliče nazaj. Pred odhodom so mu zatrdili, da se ne bodo vrnili, dokler na Zemlji ne zavlada mir. Vojn in preganjanja pa je čedalje več. Zemlja je postala pravcata klavnica ljudstev in narodov. Zato Marsovčkov še zlepa ne bo nazaj. Morda bo Andrej prej ostarel ali umrl. Boji se, da jih nikoli več ne bo videl. Toda Drejček ni samo fantek iz pravljice, Drejček, to smo mi vsi, to ste vi, otroci, to so vaši bratje in sestre, prijatelji in sošolci in tudi otroci, ki jih ne poznate. Šele ko ne bo več vojn, bodo pristale na Zemlji ladje z različnih planetov v vesolju. To je glavno sporočilo knjige Drejček in trije Marsovčki, ki je izšla v sto tisoč izvodih v raznih jezikih sveta. Prišli bodo, ko bo zavladal mir, kar pa ni le obveznost politikov, predsednikov držav in njihovih vlad, temveč vseh Drejčkov. Knjiga Drejček in trije Marsovčki je izšla v šestih izdajah v slovenskem jeziku, dveh v bosanskem (srbohrvaškem) in eni v češkem. Poleg tega so jo prikazali trikrat kot odrsko delo (gledališče v Celju, v Novi Gorici in Prešernovo gledališče v Kranju, ki gostuje po vsej Sloveniji), enkrat kot lutkovno igro, dvakrat kot radijsko igro (radio Ljubljana in radio Trst), napisan je tudi filmski scenarij, a je načrt za film padel v vodo. Gotovo pa je vsebina navduševala tisoče in tisoče otrok, zato je nova izdaja več kot dobrodošla. Pred leti sem gledal na televizijskem sprejemniku prizore iz vojne v Bosni. Zagledal sem porušeno hišo z razmetanimi stanovanjskimi predmeti, tudi knjigami. Med njimi, čisto na vrhu, so ležali Drejček in trije Marsovčki. Bilo mi je neskončno hudo. Če bi jo videli Marsovčki, bi gotovo jokali. Zgodovino obljudenih svetov lahko razdelimo v dve obdobji: v obdobje vojn in klanja ter v obdobje miru. Zemljani smo še vedno v prvem. Ne vemo, kdaj bomo prestopili mejo in vstopili v obdobje miru. Morda kmalu, morda pozno, morda celo nikoli. To je odvisno od Zemljanov, ki jim Marsovci ali druga vesoljska ljudstva žal ne morejo pomagati. Če pa nam bo uspelo, bomo stopili v mnogo lepši in prijaznejši svet, kot je današnji. Mars je tudi v drugih pogledih otrokom naklonjen svet: tam imajo zakon, da morajo biti otroci srečni. Zato jih je prepovedano tepsti, ne silijo jih jesti, spati, se umivati, niti v šole jim ni treba hoditi (čeprav vse to počnejo). Starši jim umrejo šele, ko imajo več kot 150 let. Ali bo kdaj tudi Zemlja tak svet? Tega ne vemo in ne moremo vedeti. Odvisno je od Drejčka, Janeza, Giovannija, Johana, Johna, Jovana, Ivana in milijonov drugih otrok. Ko bodo zrastli, bodo živeli v svetu, ki si ga bodo sami ustvarili. Morda bo boljši, morda slabši od Marsa, kot je prikazan v knjigi. Morda prijetnejši, morda pa neprijetnejši od današnjega sveta. Vid Pečjak Mislim, da kakšen dodaten komentar ni potreben, mogoče tole: http://www.huaren.com/UnitedNations/sad-1.jpg Drejček

12. dec 2007 13:51

Poletna bliskavica ,Matildin zadnji valček Engie

12. dec 2007 14:22

Corine Hofman - Bela Masajka Paulo Coelho - Enajst minut Adrijanam

12. dec 2007 14:35

Drejček, mislim, da bo treba v knjižnico. Hvala za namig. Loni Makaroni

12. dec 2007 15:05

Drejček: fotografija je nastala v Sudanu leta 1993, avtor pa je Kevin Carter, ki je za to fotko maja 1994 dobil Pulitzerjevo nagrado. Julija 1994 je v hudi depresiji naredil samomor. lp, proxima

12. dec 2007 15:43

 

Berem Afganistan, kamor bog pride le jokat, avtorice Sibe Shakib. Pretresljivo, na trenutke grozljivo, neverjetno poučno - koliko pozitivne življenjske energije, neverjetnega optimizma, ljubezni in življenjske volje, pripdanosti svojim se skriva v ženski, skriti za burko.

Poučno branje, ki nam pomaga še bolj doumeti, kako nekje drugje, pa vednarle tu, na naši zemlji, nekateri d rugi dojemajo svet. In kaj vse nam je vendarle skupno, pa naj hodimo razgaljene ali zakrite.

Mamamia

mamamia