8. mar 2010 22:18
Berem (že zgoraj omenjeno delo) Milana Kundere: Neznosna lahkost bivanja - opis okupirane ČSSR. Težje branje - zaradi utesnjenosti takratnih prebivalcev.
Pred kratkim sem prebrala: Arto Passilinna: Dedu za petami. Zelo mi je všeč njegov stil pisanja (Čudoviti skupinski samomor, Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic).
Iz knjižnice pa sem si prinesla še roman Donne Woolfolk Cross: Papežinja Ivana. Znanka mi jo je priporočila, vendar me je vonj knjige (po cigaretnem dimu) odvrnil od branja. Nimam nič proti kadilcem, ampak tole me pa moti. Že nekaj dni jo imam na hodniku pa ima še vedno vonj. Saj vem, da se sliši picajzlasto (ali po domače: kaj ta špičasta baba teži zaradi vonja knjige. . . ), vendar postanega cigaretnega vonja pa res ne maram, sploh v spalnici. Najbrž jo bom morala neprebrano odnesti nazaj v knjižnico.
mamka