19. avg 2011 18:55
Ja, hvala za popravek Mamamia.Vem, da sem narobe napisala vijetar, ampak mislila pa sem, da je prav, da piha vjetar. Večkrat gledam "zagrebačke žajfnice", ker uživam v poslušanju jezika, kot sem uživala v poslušanju Dalmatincev. Moja hči, ki sicer kar dobro shaja s hrvaščino, pa me je prosila za prevod, ko nama je gazdarica razlagal stvari po dalmatinsko. Menim, da smo Slovenci zelo nadarjeni za tuje jezike, saj smo se srbohrvaščine večina naučili dva, tri, tudi angleščina večini ne dela težav. In se strinjam, če znaš, govori, brez veze se obremenjevati, zakaj pa on noče, ne zna itd. Se dobro spomnim, če me je kdo vprašal, izvinite, kde je željeznička stanica, da sem avtomatično preklopila in mu odgovorila v njemu razumljivem jeziku. Kot moja vnukinja, ki ji je slovenščina drugi jezik in ko ji rečeš, da lepo riše, mirno odgovori :"Hvala!"
Bilo je tudi na Pašmanu in k mizi pride malo temnejši gospod, kasneje se je izkazalo, da je Peruanec in vpraša:" Libro?", jaz modro odgovorim libro, potem pa do you speak english, on pa, ja malo itd. Ko prisedejo še ostali, od tega nekaj, ki so ga poznali in pričnejo veselo klepetati po slovensko, se mu oči navihano smejijo, pa sem te. In smo se pogovarjali po slovensko, angleško, špansko in smo bili ena velika družina. In smo našega Peruanca malo popravljali pri sklonih, ker nas je prosil za to, pa malo smo ga spraševali, kako se pa to reče. Malo dobre volje in strpnosti, malo spoštovanja in vse je tako kot mora biti.
In še to najpomembneje. Tudi videla v eni oddaji na TV. Ne spomim se imena, se pa dobro spomnim, ko je gospa, ki so jo intervjuvali (tudi ne vem več natančno o čem), rekla, da bi Slovenci morali znati jezike svojih sosedov. Ne zaradi lepšega, ampak ker je to praktično, saj lažje komuniciraš na vseh področjih življenja.
naor