Kaj beremo?

19. avg 2011 9:58

Dalekozornica je po novem - tv sprejemnik, televizija po domače. Tudi nimajo več vatrogascev, ampak imajo gasioce .... (oboje so gasilci). In tako dalje in tako naprej.

Moj tast pred leti v Puli ni dobil "hleba" ampak je moral reči kruh, preden mu ga je prodajalka dala s police, a on je vse obrnil na hec in je bilo potem njej malo nerodno. Ker je pač povedal, da se trudi govoriti drug jezik in da vseh razlik ne pozna, zato ga včasih polomi in pride do nesporazuma. Ampak ljudje so bili tam po letu 1991 zelo občutljivi na tipične srbske izraze, uporabljene na hrvaških tleh. Tako kot smo Slovenci tudi bili v tistih letih čevapčiče preimenovali v mesne svaljke ... Če že pometamo, bomo najprej pred svojim pragom, kajne?

So pa moje izkušnje takšne, da so bili Srbi veliko manj občutljivi, če je nekdo na njihovih tleh uporabil kak tipičen hrvatizem (tisuću namesto hiljadu dinara na primer, ali juha namesto supa ...).

naor - vjetar, ne vijetar, in puše, ne piha...; je pa pijesak in ne pjesak, in mlijeko na primer, ne mljeko (pri Srbih mleko); Črnogorci so pa zgodba zase, oni tudi imajo ijekavico.

No, glavno da zdaj elaphus ve, kaj je dalekozornica ....

mamamia

mamamia

19. avg 2011 11:38

mimo vse logike se mi zdi tale televizor - zrakomlat, okovratnidopupak, okokučnidomobran - tle vsaj veš, za kaj gre - pa čeprav v hecu, ampak tisti dalekozor je pa čist mimo. čeprav - hm, mogoče pa JE dalekozor daljnogled, dalekozornica pa TV....

lp

19. avg 2011 11:40

Sem odprla temo: kaj beremo. Pa najdem vse kaj drugega kot čtivo............

Trenutno pa berem: Morska katedrala. Debela knjiga, vendar zelo čitljiva. Priporočam.

LP

19. avg 2011 11:48

rolada, saj lahko to beremo, je prav pdoučno, mnogo bolj kot katera od trenutno hudo "in" knjig.

Jaz pa razmišljam, da bi kakšno Mikrobiologijo vzela v  roko, (archi bo že vedel, zakaj), ostalim pa povem, da zato, ker me res čudi, da sem še po več kot 50 letnem stažu uživanja doma narejenih kompotov (shrankov) iz sadja z malo kisline, recimo breskev, še živa. Pa moji ostali v družini tudi. Hm, elja se zamisliti in vzeti omenjeno knjigo res v roke.

19. avg 2011 12:08

Ko je v Ljubljani leta 1928 začela oddajati radijska postaja, se je že govorilo o daljozorstvu, ne o televiziji.

Se pravi, da bi bil tv aparat danes lahko tudi "daljozor ali daljozornik". Televizijec bi pa bil "daljozorec". Ker pa je prevladala televizija imamo drugačne izraze. Hrvati so se pa očitno hoteli čimbolj distancirati od Srbov na vseh področjih, kjerkoli bi lahko dokazovali svojo idenditeto, da so neglede na Krležo, začeli graditi svoj jezik. Kakor jim paše. Vem pa, da tam, okrog preloma tisočletja, tudi jaz nisem na Krku dobil "kafe", ampak sem tudi moral pojasniti, da sem vojsko služil v Srbiji, osnovno šolo hodil 70-tega leta in da smo se takrat učili o srbohrvatskem jeziku in da znam kolikor znam, se pa trudim. Res je super takole tudi o jeziku se malo pogovoriti. Lp. Janko

19. avg 2011 12:31

A, viš, tale dalekozornica le ni tako nelogična! Skozi to "škatlo" se vidijo daljna obzorja...

lp

19. avg 2011 12:56

Prav zanimivo je brati, kake izkušnje imamo po bivših bratskih republikah, ko smo se jim poskušali približati in bolj ali manj uspešno uporabljali njihov jezik, pa najsi bo to hrvaški, srbski ali bošnjaški...makedonski bi bil že malo trši oreh. Moram pa priznati, da sem pa žal bolj malokrat doživela nasprotno - da bi se naši južni bratje na obisku Slovenije potrudili s kakšno slovensko besedo. Tu jim "veselo" priskočimo mi na pomoč - saj mi pa "znamo njihvov jezik". Po takih dogodkih se potem pogosto sprašujem, ali je bilo to prav. Mirno bi lahko govorila slovensko, pa naj se mučijo...amapk mi neki vrag ne da, mogoče tudi kot gesta gostoljubja, kjer poskušaš gostu ustreči (gostu na domu, ne v turističnem pomenu). Kako je vaše mnenje glede tega?

Mimo teme sicer....ne pa čisto.

lp

19. avg 2011 15:57

Sem večkrat slišala take pomisleke, kot jih omenja robida, češ če se mi trudimo tam spodaj, naj se še oni pri nas. Kaj pa porečemo Angležem, Nemcem .... naj se tudi oni potrudijo s slovenščino, ko pridejo k nam? Ali je čisto normalno, da začnemo takoj govorit angleško, nemško ali kako drugače, ker je to nekaj drugega kot naši nekdanji sodržavljani iz drugoh republik? Že res, da smo živeli v isti državi in da so se tudi v njihovih šolah, vsaj ponekod, učili slovenščine. Pa vendar - a ni bilo vedno tako, da smo le bili premajhni, da bi se drugi učili našega jezika? A se bomo učili latvijsko, preden bomo šli tja na obisk, ali bomo skušali kaj doseči z angleščino? Navsezadnje se tudi nismo trudili z makedonščino, ko smo šli na Ohrid.

Kot je angleščina nekakšen univerzalni jezik za sporazumevanje po svetu, tako je bila pač "srbohrvaščina" nek najbolj pogosto uporabljan jezik ne nekdanjih skupnih prostorih. Tako pač jaz gledam na to.

Sama se nikdar nisem ukvarjala s takimi pomisleki. Odgovarjala sem v jeziku, kot me je kdo nagovoril, seveda če sem znala. Če nisem, sem pa skušala najti jezik, v katerem se je dalo sporazumeti, na koncu pa so bile tu roke ....

Res, nikdar nisem razmišljala v smislu, naj se nekdo potrudi s slovenščino, če že pride k nam, ne glede na to, da sem sama čez mejo takoj spregovorila v drugem jeziku. Že zato, da sama sebi ne zapletam zadev. Se mi zdi, da je veliko pomembnejših stvari od takih pomislekov.

Mamamia

19. avg 2011 16:08

mamamia, se popolnoma strinjam. Vsi tisti, ki se še vedno sekirajo, da smo tako majhni, da skoraj nihče ne zna našega jezika, pa naj se tolažijo s tem, da je takih še najmanj ... 452 ...

Ker je vikend pred vrati in smo verjetno željni razvedrila, pa še nekaj novokomponiranih besed (našla na hrvaški internetni strani):

međunožno guralo sa dva napuhala - bicikl
dvokotačno međunožno prdekalo sa dvostrukim guzoodmaralom - motorcikl
zelenočohano četveronožno štapitalo - bilijar
okolovratni dopupnik - kravata
okolotrbušni pantalodržac - kaiš
mozgodrkajuće rukoticalo - šah
milozvučno prostodirkalo - sintisajzer
visokosjedeći konju u guzicu gledajući gospodin - kočijaš
četvoronožno blatobrčkalo - svinja
četveronožno runjavo travopojedalo - ovca
nadzornik četveronožnih runjavih travopojedala - čoban
mukotrpna kurcočekalica - usedelica
okolokućno vodopišalo - oluk
nalogodavni bezosjećajnik - direktor
stožerni nalogodavni bezosjećajnik - generalni direktor

Pa lep vikend!

P.S. Končala z branjem Služkinj! Preberite tudi vi!

19. avg 2011 16:11

 mamamia!

Velikokrat poslušam, kako se kdo usti, da on pa z južnjaki že ne bo govoril po njihovo, pa ga prav nič ne briga, ali ga razumejo ali ne (pa ta "kdo" zna biti tudi kak na katerem drugem področju zelo razgledan in razumen človek): naj se potrudijo ali pa naj se spakirajo tja, od koder so prišli. To pa seveda nikakor ne velja za severnjake in zahodnjake. Dokler imamo tako zelo zmešane kriterija, je bolje, da se pogreznemo v molk in preveč ne razpravljamo.