21. jul 2011 22:57
@naor: spomnil sem se enega vica, gre nekako tako:
- soseda, kje pa je Franci
- odšel je na službeno pot, ne bo ga dva dni
- ja, soseda, to pa je priložnost, kaj pa če bi midva...........
- ja sosed, kaj si pa misliš, nisem jaz kurba
-ja, soseda, kdo je pa omenil denar
torej, Ana Karenina, po teh kriterijih res ni kurba, prešuštnica pa vsekakor, a je to kaj zelo različno s moralne plati, naj vsak za sebe presodi sam. Med bisere klasične literature tudi po moje vsekakor paše, predvsem zaradi univerzalnosti zgodbe, ki paše v vse kulture in okolja. Če se poročena ženska " zaljubi " ko ima osem letnega otroka, se onegavi in ostane noseča s kurbirjem, in zapusti moža in otroka zaradi kurbirja............. prav me zanima s kakšno besedno akrobatiko to spravite v ene normalne, moralno sprejemljive okvire. Zgodba bi bila precej drugačna, če bi enga momenta ( preden se začne *ukat s kurbirjem ) enostavno zapustila moža in otroka in to lepo javno sporočila in se potem začela.................
@proxima: lahko se stvar relativizira s ne vem kakšnimi nebuloznimi kurbirskimi ( no pa prešuštniškimi ) zgodbami, izhodišče je postavil Tolstoj: poročena ženska, s osemletnim otrokom se v zakonu *uka in ostane noseča s kurbirjem in zapusti oba, pravzaprav je mož natrajba, ona bi verjetno še naprej bila poštena in se gonila s kurbirjem, živela pa pri možu ( pa še za nameček se čuti več vrednom in moralnom od drugih ). Kakorkoli obrneš, enostavno ni nobenega opravičila, ni niti pikice razumavanja za tako nizkotno dejanje. Kakorkoli obrneš, zmeraj nam ostaja etika in morala, ki je vsaj v opisanih razmerjih kristalno jasna, navkljub vsem poskusom relativizacije in " razumevanja " ( verjetno, za vsak primer).
Zgodba, ki jo je zastavil Tolstoj je kristalno jasna: moralno totalno zavrženo dejanje, v vseh časih in kulturah, okoljih...................
ežoj