21. feb 2011 10:48
Zadnjič je v eni temi ena forumašica prilepila nekaj verzov Mile Kačič, ki so se me res dotaknili. Tako sem vzela v knjižnici kar štiri njene knjige in se zdaj sprehajam med njenimi verzi in skorajda živim z njo. Nekaj lepega za našo dušo.
V OGLEDALU
Iz ogledala zre neznan obraz.
Pogled meglen, prav kakor da umira,
poteze mirne - zgladil jih je čas.
Kdo si, povej, ki gledaš iz okvira?
Ne, ne, saj to ne morem biti jaz!
Saj vendar nimam, nimam sivih las
in še sem polna strašnega nemira.
naor