8. avg 2014 18:58
Tudi jaz sem, od kar so se začele počitnice, prebrala nekaj zanimivih knjig:
- Za začetek V OGLEDALU, V UGANKI pisatelja Josteina Gaarderja (znan po Zofijinem svetu), o umirajoči deklici, ki se med spanjem srečuje z angelom Arielom. Pogovarjata se o vseh mogočih zemeljskih in nebeških čudesih, pa tudi o čisto običajnih stvareh, o katerih se ponavadi ne sprašujemo, ker se nam zdijo samoumevne. Hitro berljiva, filozofsko obarvana knjiga, ki jo prebereš v treh večerih. Priporočam, prijetno branje, ki pa vsaj meni ni razodelo kake posebno globoke resnice.
- Potem je sledila KNJIGA O BLANCHE IN MARIE švedskega avtorja po imenu Per Olov Enquist. Spremljamo zgodbo Blanche Wittman iz konca 19. stoletja, na kateri je nevrolog Charcot v znani pariški psihiatrični bolnišnici utemeljeval diagnozo "histerija" in jo pred širnim občinstvom tudi zdravil (znana je tale slika), njegov učenec je bil tudi Freud. Kasneje je Blanche zapustila psihiatrijo in postala pomočnica Marie Curie. Tako spremljamo tudi Marijino zgodbo, pri čemer se prepletajo dejstva (marsikaj na osnovi Blanchinega dnevnika, pa seveda raznih drugih virov) in fikcija. Zaradi radioaktivnosti radija od Blanche na koncu ostaneta samo še glava in torzo, živi pri Marie, ta pa ima poleg znanstvenega dela tudi precej burno zasebno življenje.. Priporočam vsem pogumnim ženskam! Čeprav se na začetku zdi tekst nekoliko zahteven, je mene zgodba zelo hitro zelo potegnila noter.
- Agatha Christie: Zadnja slika (hecen prevod iz ang. Five Little Pigs). Klasična Agathina kriminalka, ki mi je rešila en ekstremno deževen dan na morju.
- Siddhartha Mukherjee: Kralj vseh bolezni. Biografija raka; o zgodovini, razvoju diagnostike in zdravljenja raka, o psiholoških vidih bolezni, o soočanju z njo iz vidika pacientov in zdravnikov. Vredna branja, ker je v bistvu ena taka epopeja o premagovanju znanstvenih problemov.. pri čemer ta konkreten problem seveda še zdaleč ni premagan. Pisatelj je Indijec, ampak živi in dela v ZDA in slog je ameriško lahko berljiv, tekoč in kolikor se da poljuden. Je pa dolga knjiga, pa ne da se je zelo dosti naenkrat prebrat (vsaj jaz), ker je toliko raznih neuspehov opisanih, da te (me) kar malo potre.
perpetua
rimljanka 
