Kaj beremo?

21. jul 2011 10:01

Ežoj, ne razumam čisto dobro kaj ti pri kurbah in prešuštnicah ni všeč?

Prebrala Konci in kraji, naše lončarke, prevajalke in pesnice Ifigenije Simonovič Zagoričnik. Gre za sklop esejev, ki so sicer izhajali v Novi reviji. Zelo berljivo in odkrito, veliko je govora o galerijah, umetnosti, življenja v Londonu in končno smrti nejnega moža, ki je bil zaposlen na BBC-ju v Londonu in njenem prihodu nazaj domov, njenem prijateljevanju z Manco Košir, Vitomilom Zupanom...

terakota

21. jul 2011 12:49

evo, je Ruhname v nekoliko povečanem formatu; tale dečko, sicer že pokojni, je v svojem času kar zaprl knjižnice po državi, s pojasnilom, da Turkmencem zadostujejo koran in njegova Ruhnama, pa so ji še spomenik postavili

 

 

mamamia

21. jul 2011 13:37

Frajer, ni kaj, tale "slavni" Turkmen.... Ena njegovih brilijantnih idej poleg zaprtja knjižnic in ostalih cvetk je tudi izbira angleščine kot drugega državnega jezika.... gradivo za poučevanje pa naj z neba pada  In seveda manjšine ne obstajajo..... 

 

Kaj pa vem, klasiki so meni čisto všeč, ne vsi, večina pa zagotovo. Milton Friedman in Slavoj Žižek....hm...., z mojim si jih nekako izmenjujeva po prebranih nekaj straneh, če želiš kaj od tega, ni ravno lahko branje. 

Trenutno sem začela z Allanom Bayem - kulinaričnim kritikom, ki na zelo izviren in humoren način spregovori o "hrčkanju" (kopičenju) kuhinjskih pripomočkov v svoji kuhinji - opiše jih 100 najpomembnejših in najbolj uporabnih, k vsakemu doda recept. Zabavno poletno branje!

 

Saša

21. jul 2011 15:59

@Sashika: Tistega Zamjatina se mi zdi, da nekje imam.

@terakota: pravzaprav me nič ne moti, če odmislim etiko in moralo.

ežoj

21. jul 2011 18:30

 Ah, če že odmišljamo etiko in moralo in razmišljamo o prešuštnicah in njihovih partnerjih - spomninček iz prvega letnika gimnazije ali kako pripraviti mularijo k branju: profesorica nam je z vso resnostjo odsvetovala knjigo, ki je za naša leta odločno preveč nespodobna - Lepe gospe z bogatega dvora (napisal Wang Shicen, že zdavnaj pokojni). Resda ima tam nekje okoli 1000 strani, ampak prebrali smo jo vsi. In za poleti pod palmo je prav zabavna , tudi če si že malo čez 15 ali pa celo že študent....

Sonja

21. jul 2011 19:04

@ežoj: Ane Karenine se mora človek lotiti šele takrat, ko je že predelal Ljubimca lady Chatterley (D.H. Lawrence), Sago o Forsytih (John Galsworthy, seveda z vsemi nadaljevanji), Gora je mlada (Han Suyin), Aleksandrijski kvartet (Lawrence Durrell) in Venerino delto (Anais Nin). Tako se mu koža utrdi in se mu ne ježi več toliko ob raznih nečednostih, ki občasno skalijo še tako zgledne vaške ribnike. Dodati moram, da je najprimernejše obdobje za prvo branje naštetih mojstrovin zgodnja puberteta, torej še preden bridke lastne izkušnje skisajo avtentično literarno doživljanje.

21. jul 2011 20:17

Haruki Murakami: Kafka na obali

 

^{Ena najboljših knjig, kar sem jih kdaj prebrala.}

vedozeljnica

21. jul 2011 21:39

Ežoj, s tvojo recenzijo Ane Karenine se ne morem strinjati, žal. In prvič slišim, da je bila kurba. Če se ženska zaljubi v drugega moškega, najbrž zato še ni kurba. Ženske, ki tako imenujejo pa že morajo imeti malo več moških. Ali se motim? Do sedaj sem mislila, da Ana Karenina spada med bisere klasične literature. Staraš se Naor, staraš!!!

 

naor

21. jul 2011 21:46

[citat=--nola--]

[citat=--vedozeljnica--]

Haruki Murakami: Kafka na obali

 

[/citat]

 

Jaz tudi vidim, da se staram, rada imam klasike. Sem se lansko leto lotila Murakamija po priporočilu in zares: brala sem hlastno. Do polovice, ko sem glasno zaprla knjigo, ko se nisem mogla spomniti razloga čemu jo berem. Se spomnim, da sem brala ob Metafiziki cevi, ki pa je mimogrede krasna bukvica. Pa je šel še en poskus zbližanja z leposlovjem po zlu. Je pa seveda vsak dobrodošel, da pove katera literaura mu odgovarja in zato ni zasmehovan. Moja najboljša knjiga je recimo otroška, za zgodnje mladince natančneje: Ronja razbojniška hči

terakota

21. jul 2011 22:57

@naor: spomnil sem se enega vica, gre nekako tako:

- soseda, kje pa je Franci

- odšel je na službeno pot, ne bo ga dva dni

- ja, soseda, to pa je priložnost, kaj pa če bi midva...........

- ja sosed, kaj si pa misliš, nisem jaz kurba

-ja, soseda, kdo je pa omenil denar

torej, Ana Karenina, po teh kriterijih res ni kurba, prešuštnica pa vsekakor, a je to kaj zelo različno s moralne plati, naj vsak za sebe presodi sam. Med bisere klasične literature tudi po moje vsekakor paše, predvsem zaradi univerzalnosti zgodbe, ki paše v vse kulture in okolja. Če se poročena ženska " zaljubi " ko ima osem letnega otroka, se onegavi in ostane noseča s kurbirjem, in zapusti moža in otroka zaradi kurbirja............. prav me zanima s kakšno besedno akrobatiko to spravite v ene normalne, moralno sprejemljive okvire. Zgodba bi bila precej drugačna, če bi enga momenta ( preden se začne *ukat s kurbirjem ) enostavno zapustila moža in otroka in to lepo javno sporočila in se potem začela.................

@proxima: lahko se stvar relativizira s ne vem kakšnimi nebuloznimi kurbirskimi ( no pa prešuštniškimi ) zgodbami, izhodišče je postavil Tolstoj: poročena ženska, s osemletnim otrokom se v zakonu *uka in ostane noseča s kurbirjem in zapusti oba, pravzaprav je mož natrajba, ona bi verjetno še naprej bila poštena in se gonila s kurbirjem, živela pa pri možu ( pa še za nameček se čuti več vrednom in moralnom od drugih ). Kakorkoli obrneš, enostavno ni nobenega opravičila, ni niti pikice razumavanja za tako nizkotno dejanje. Kakorkoli obrneš, zmeraj nam ostaja etika in morala, ki je vsaj v opisanih razmerjih kristalno jasna, navkljub vsem poskusom relativizacije in " razumevanja " ( verjetno, za vsak primer).

Zgodba, ki jo je zastavil Tolstoj je kristalno jasna: moralno totalno zavrženo dejanje, v vseh časih in kulturah, okoljih...................

ežoj