26. mar 2011 23:26
Pa tudi dotik tišine, vsaj po mojem ni v tistem zdrsu. To se je pač zgodilo. Seveda je tam hudo polomljen ležat, kamoli se splazit nekam Bolj je, po moje vsaj, ta dotik tišine, ko te vsi pač pozabijo. Je pač padel, malo počakajmo in gremo naprej. To pa je čisti VOID. Void ni samo tišina, je praznina,nedokončanost,neveljavnost,nedorečenost. Ta lubi void ma marsikaj. Tudi izogibanje je void.
In ta void je vsaj po moje malo šlampasto preveden. Jaz osebno bi to zgodbo prevedel v naslov Prosti pad in samota.
Kar je zelo podobno.
Drugo kar je. Mene to sicer malo gane. Ne pa kaj preveč. Razumem,da se ljudje podobnih interseov potem zbirajo,premlevajo in žalujejo. Celo morda berejo. Tudi širše množice,ker je to pač interesantno in zanimivo.
Jaz osebno v tem zdrsu ne vidim ničesar spektakularnega. Niti ne v knjigi. Tudi nisem v Humarju videl nič ekstra. Je pač padel. On tam. Drugi drugje. Saj ni bil edini,ki je padel.
Če je pa to vse skup pripomoglo h tišini in razmisleku pa okej. Samo jaz se bojim,da ravno ni. Prej je bil povod za veselice raznorazne. VOID pa čaka.
Multivitamin
multivitamin