Kaj beremo?

4. jul 2011 16:44

Malo bi lahko namignila v smeri žanra. Na pamet mi padejo humorističen roman Hiša mojih očetov (Jørn Riel), avtobiografski potopisni roman Nemirni Viking (Peter Freuchen), ecriture feminine Gospodična Smilla in njen občutek za sneg (Peter Høeg), od nekega transgrenlandskega potopisa se pa žal ne spomnim niti avtorja niti naslova, izšel je pa po mojem enkrat v šestdesetih (moram zdajle jeseni posaditi čim več tiste bele stvari...:)))))) lp, proxima

4. jul 2011 16:56

Po moje bi spadala med drame in definitivno ni potopis. Kot otrok se spomnim pogovora o odlomku iz knjige, kako gre mama umret nekam, kjer bo sama in jo bodo verjetno pokočnale živali. Sama ne more več jesti, ker si je obrabila zobe. Preden umre, jo najde hči in ji prinese svojega novo rojenega otroka, češ, tudi on(a) nima zob in tako ne bo mogel živeti.

 

Tista knjiga o Smili je tudi dobra. :)

Vanja

4. jul 2011 17:15

Na pamet mi padeta Balada o Narajami (ampak ta se dogaja na Japonskem) ali pa Na vrhu sveta (Hans Ruesch), nobena od teh dveh ni knjiga, ki bi jo rada vzela s seboj na samotni otok... lp, proxima

4. jul 2011 17:29

Hvala!  Na vrhu sveta bo ta prava.

Izgleda, da je knjiga vseeno dosti zanimiva, da so naredili film z Anthony Quinnom v glavni vlogi.

Zdaj grem pa v lov za knjigo. Al pa film, odvisno, kaj mi pride prej pod roke.

Hvala še enkrat!

Vanja

4. jul 2011 17:53

Če se že ravno oglašam v temi: med krajšim dopustom, ki je na žalost že mimo, sem precej na dušek vdahnila Stephen King's It (ravno prav ob petindvajsetletnici izida). Z veseljem ugotavljam, da se je avtor v tej knjigi izjemoma odpovedal masakru treh četrtin vseh glavnih protagonistov (ne glede na to, kako daleč v knjigi so zdržali in koliko so se v tem času priljubili bralcu, kar mi pri njegovih knjigah sicer praviloma pušča slab priokus - na stara leta sem se v tem pogledu nekoliko izpekmezila in imam rada vsaj pogojno srečne konce). 1100-stranski špeh z veseljem priporočam ljubiteljem dolgih, zapletenih zgodb s kupom mračnih stranskih arabesk, odličnih karakterjev (vključno z družinskimi backgroundi, ki bi jih bil vesel še Janez Rugelj) in ravno dovolj paranormalnega twista, da ne odbije tudi bralcev, ki si sicer niso ravno na ti s sci-fi žanrom. Knjiga me je dovolj zrajcala, da sem si šla privoščit na amazon še The Stand in prve štiri iz serije The Dark Tower, te bodo pa za glavni dopust, skupaj z zadnjim Brookmyrejem (Where The Bodies Are Buried). lp, proxima

4. jul 2011 18:41

Tole sem odprl po pomoti! No če sem že pol pa moje berilo: nek pisatelj je nekje zapisal, da je najboljši riman vseh časov " Ana Karenina ". Opa, si rečem. jaz pa tega nisem prebral. Nabavim in že par dni berem. Gre za eno vsesplošno kurbaruijo. Začne se ko Volkov po*uka eno francosko guvernato ( žena seveda zve ). Pol bi pa Levin rad sexal s Kiti, ona bi pa s Vronskim, on pa s Ano Karenino: Pol pa Vronski odneha pri Kiti, rad bi pa z Ano, Levin pa bi še kar s Kiti. Saj pravim vsesplošna kurbarija, upam, da se prebijem do konca.

ežoj

4. jul 2011 19:57

Trenutno berem Katarino Veliko, ampak sem se ravnokar navdušila nad Ano Karenino

JJ

4. jul 2011 20:00

Jaz imam pa eno prošnjo .... Ima kdo morda doma strip Asterix v Švici? Potrebovala bi samo nekaj strani.

Hvala in lp,

Petya

4. jul 2011 20:35

Petya, imam ga, ampak v nemščini. Lahko skeniram in ti pošljem. :) Vanja

4. jul 2011 20:37

Vanja, hvala.... ampak jaz pa nemščina sva dva različna pojma :)

Petya